Zadnja bon-bonjera

Sedanja vlada z ukrepanjem ob energetski krizi taktizira. Evropska komisija je že lani v prvi polovici oktobra sporočila možne ukrepe in evropske vlade so jih začele uvajati (pomoč prebivalstvu so septembra in oktobra sprejele Latvija, Italija, Grčija, Belgija, Irska, Estonija, Francija, Poljska, Španija, Romunija, v zadnjih dveh mesecih tudi Litva in Norveška), vlada Janeza Janše pa je že razpravo o ukrepih zavračala kot prenagljeno, ukrepe pa kot nepotrebne. No, ploščo je popolnoma obrnila minuli konec tedna.

»Če na koga v družbi stavim, so to mladi!«

Dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je eden tistih, ki so od začetka pandemije prispevali največ premislekov o novem položaju, v katerem se je znašlo šolstvo. S kritičnim očesom je spremljal izvajanje pouka na daljavo, pandemično izvedbo mature, prilagoditev ocenjevanja, ukrepe ministrstva in tudi to, kako se je šolsko okolje v splošnem odzivalo na pandemijo, postopoma digitaliziralo in privajalo na »novo normalnost«. V intervjuju je tokrat med drugim spregovoril o tem, kaj smo se v teh dveh letih naučili in kakšne bodo naloge šolstva v naslednji etapi pandemije.

Diskriminacija na primorski univerzi

Novela zakona o tujcih, ki je bila sprejeta lani, je študentom iz tretjih držav – se pravi iz držav, ki niso članice Evropske unije – otežila študij na slovenskih univerzah. Po veljavnem tolmačenju zakona morajo ti na začetku študija na bančnem računu imeti dovolj sredstev za bivanje v naši državi vse študijsko leto – gre za približno 5000 evrov. Vendar je diskriminatorni zakon, ki tudi sicer velja za podlago za pogosto nečloveško ravnanje s tujci, le vrh ledene gore težav, s katerimi imajo opraviti tuji študenti. Na ksenofobni in diskriminatorni odnos, ki so ga deležni, opozarjajo tisti, ki študirajo na primorski univerzi.

Vlado Miheljak

4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Dva leva

Bombonjere in globe

Namen tega navedka ni obujanje spominov na slavne čase in dejanja v slogu »še pomnite tovariši«. Ne. Gre za demonstracijo in ilustracijo univerzalnih začetkov umazanih zgodb raznih »disidentov«, ki so v nekem trenutku padli v nemilost pri avtoritarnih režimih in se kasneje sami prelevili v avtoritarne nedemokrate in preganjali celo tiste, ki so jim svojčas zagotavljali podporo in varstvo. Pa naj gre za Parago, Šeksa, Šešlja ... ali našega Janeza Janšo. Adam Michnik je ob neki priložnosti pripovedoval o podobnih izkušnjah s svojimi poljskimi disidentskimi sopotniki, ki so kmalu po tistem, ko so se dokopali do politične moči, začeli delovati podobno kot njihovi balkanski sotrpini. Tisto, kar je onkraj specifičnih razlik skupni imenovalec, je avtoritarna osebnostna struktura. To sicer ni edini mogoči razlog za trčenje v konflikt z avtoritarnim režimom, je pa razlog za značilno osebnostno in karierno genezo, ki je skoz in skoz prepletena z nedemokratičnim, antidemokratičnim delovanjem; s prevzemanjem metod in tehnik, katerih žrtev so izhodiščno bili sami, to pomeni, da agitatorji ravnajo nekako prepoznavno, po utrjeni, univerzalni shemi. Adorno: »Izjave raznih agitatorjev, od znanih likov ... do malih provincialnih prodajalcev sovraštva, so si tako podobne, da v načelu zadošča, da analiziramo samo govore enega, pa že poznamo vse.« In kaj ima to z zgodbo iz Gantarjevega stanovanja? Več, kot se na prvi pogled zdi. Takratni zametki civilnega upora proti vojaški represiji in nezakonitim ukrepom so se s svojimi kasnejšimi artikulacijami in intervencijami postavljali po robu tudi avtoritarnim principom, ki jih danes predstavljajo in poosebljajo nekdanje žrtve. V prispodobi rečeno, takrat se je v Gantarjevi garsonjeri pisal poziv proti armadi in tudi proti Janši. Janši, kakršen je danes. Če prelistamo seznam akterjev tistega časa, je Janša prišel v spor tako rekoč s celotnim Odborom (za varstvo človekovih pravic). Nekateri najbližji sopotniki in zaupniki kot recimo zakonca Hribar, pa takrat pogumni zdravnik Dušan Keber in kopica drugih so prestrezali golide gnojnice, s katero jih je škropil. Nekateri smo se kasneje znašli tudi v Janševih sodnih postopkih in tožbah, ker smo v razmerju do vsakokratnih zlorab aktualne oblasti (tudi Janševe) ravnali tako, kot smo ravnali takrat, leta 1988. In to, kar je pravkar doživel Gantar, eden najbolj izpostavljenih predstavnikov nekdanjega Odbora, je rezultat do skrajne bizarnosti pripeljane Janševe avtoritarne geneze.

Kazen za kritiko oblasti

Brookside v ameriški zvezni državi Alabami šteje le 1253 prebivalcev, a je bil v preteklih dneh na naslovnicah številnih svetovnih medijev. In sicer zato, ker je lokalna policija po mestecu lovila posameznike, ki so bili na družbenem omrežju Facebook kritični do policije ali njenega načelnika, in od njih zahtevala, da zapise izbrišejo, jim grozila z aretacijami ter jih kaznovala za različne prekrške. Zakaj omenjamo to bizarno in v širšem smislu nepomembno zgodbo? Zato, ker je policija na enak način zlorabljena za partikularne interese posameznikov, ki jo vodijo, tudi v Sloveniji. »Res je! Po mestu krožijo organizirane tolpe državljanov, ki na nič hudega sluteče ljudi mečejo solzivec in jih polivajo z vodo!«, je konec lanskega leta na družabnem omrežju Twitter trpko zapisal 72-letni nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Šlo je za odziv na zapise nekaterih Ljubljančanov, da je zaradi protestnikov njihovo življenje v mestu okrnjeno. In šlo je za odziv na protest 5. oktobra, ko je policija pretiravala z uporabo prisilnih sredstev kot še nikoli dotlej. In, seveda, šlo je za ironičen, sarkastičen zapis, ki se je nanašal na ravnanje policije. Gantar je od policije zaradi te izjave zdaj prejel odločbo o prekršku z globo 250 evrov.

Podarjamo prenovljene hotele

Madžarsko podjetje Prestige Tourism, oziroma njihov sklad Diófa Asset Management, je ta teden v sporočilu za javnost z laskavim tonom omenilo, da je pripravljeno v Savine hotele vložiti 200 milijonov evrov. »Družba Prestige Tourism bo vstopila v družbo Sava z ambicijo dolgoročnega razvoja turistične dejavnosti na vseh njenih destinacijah in krepitve njene konkurenčnosti na trgu, kar je skladno z javnim interesom za to panogo in hkrati ne obremenjuje državnega proračuna,« so sporočili iz družbe. Omenjeno sporočilo kaže, da madžarski lastniki poslovanja Save ne poznajo najboljše.

Brez strahu. Izvoli prihodnost!

Leta 2018 je v organizaciji pobude Brez strahu potekal shod proti politiki sovraštva. Dve leti kasneje, po odstopu Šarčeve vlade, se je množica znova zgrnila na ulice in SMC in DeSUS ob vstopu v novo koalicijo poskušala spomniti na njune predvolilne obljube. Na družabnih omrežjih je pobuda zdaj sprožila akcijo Izvoli prihodnost, s katero želi ljudi opozoriti na preštevilna dejanja vlade, ki so zamajala demokratične temelje države.

Višje plače zdravnikov

Vsi delodajalci in delojemalci vedo, da so pogajanja o plačah tudi pogajanja o dolžnostih in obveznostih. Pogovor o spremembi zneska na plačilni listi je hkrati vedno pogovor o tem, kaj bo na primer zaposleni dodatno delal ali kako se bo izboljšalo njegovo delo, kakšne so v tem primeru njegove obveznosti, bo še lahko delal popoldan za koga drugega. In če je že nekako sprejeto, da naj bi zdravnikom pripadale višje plače, smo pričakovali, da bo obvezni del teh pogajanj celoten paket, da bo del dogovora tudi mala reforma zdravstva. Da se na primer sorazmerno uredi vprašanje dvoživk, da se uvedejo nagrajevanje kakovostnega dela in sankcije za nedelo (da, tudi taki zdravniki obstajajo), da se hkrati določijo novi količniki za pripad pacientov, da se na novo določi cena nadure, ki je zdaj izjemno visoka, ker so tako zdravnikom doslej višali osnovno plačo, možnost popoldanskega dela – da se torej uredijo anomalije, o katerih se je mogoče dogovoriti le na takšnih pogajanjih.

Po sledeh Sramote

Začelo se je s križi. Drugega aprila 2020 so se na Trgu republike na kamnitih kockah na razdalji dveh metrov pojavili črni križi, narejeni s črnim lepilnim trakom. Nakazovali so množico, ki bi lahko protestirala tako, da bi spoštovala vladni odlok o upoštevanju nujne razdalje med ljudmi. Bil je 20. dan razglašene epidemije, slovenska vlada pa je ukrepe za varovanje zdravja nadomestila z represijo. Prepovedala je proteste. Zakaj ravno proteste? Ne brez razloga – nastanek vladne koalicije med SDS, NSi, SMC in DeSUS je zaznamovalo močno protestno gibanje. In Janševa vlada je epidemijo zlorabila, da je te proteste prepovedala.

Praznik demokracije

Portugalski socialisti – naj vas ime ne zavede, gre za socialdemokratsko stranko – so na nedeljskih volitvah slavili presenetljivo zmago. Volitve so bile predčasne, sklicane so bile zaradi političnih nesoglasij pri sprejemanju proračuna, že prej vodilna vladna stranka premiera Antonia Coste pa si je na njih zagotovila absolutno večino. Vladala bo sama. To bo prineslo politično stabilnost, hkrati pa večjo odgovornost. Kot bi dejal Antonio Costa: »Absolutna večina ne pomeni absolutne moči. To ne pomeni vladati sam. Pomeni več odgovornosti in pomeni vladati z vsemi Portugalci in za vse Portugalce.«

Javni SMS-ji politikov

Konec januarja je evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly objavila mnenje, da so kratka besedilna sporočila, ki sta si jih pošiljala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in izvršni direktor farmacevtske družbe Pfizer o nakupu cepiva proti covid-19, dokumenti, do katerih javnost lahko zahteva dostop.

Noč legvana in jutro gospoda Olaja

Malokdaj se počutim ogroženega. Dve desetletji sem se družil z obsojenci po vseh slovenskih zaporih, zašel sem tudi v kakšnih šestdeset tujih, pa nikoli nisem imel občutka, da bi mi kaj grozilo. Ne tako redko sem se tudi sam pogovarjal v prostoru, kjer je bilo več deset obsojenih brez paznikov. Zdaj hodim po odprtem, domnevno svobodnem okolju in se počutim dosti manj sproščeno.

Pa bodoči dijaki?

Letos končuje osnovno šolo 19.881 devetošolcev, kar je 690 več kot lani. Že lanska generacija je bila večja kot tiste v preteklih letih, zaradi česar se je zgodilo, da je 201 dijak izpadel iz procesa: tem učencem, večinoma so prihajali iz ljubljanske regije, se ni uspelo vpisati na nobeno šolo. Ministrstvo je napako popravilo tako, da je z julijem zagotovilo nova vpisna mesta – upamo torej, da se kaj podobnega letos ne bo ponovilo. Največ dijakov se je vpisalo na gimnazijsko (7287) in srednje strokovno izobraževanje (9064), kjer je posledično prišlo tudi do največjega presežka.

Politične rošade v znanosti

Po odstopu Roberta Repnika z vrha Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS) je upravni odbor agencije vladi predlagal, naj na položaj imenuje Lidijo Tičar Padar, vendar se vlada z njenim imenovanjem ni strinjala. Ker so v upravnem odboru kljub temu vztrajali, da velja za najprimernejšo kandidatko, je vlada razrešila štiri od sedmih članov odbora in si tako zagotovila dovolj glasov, da je lahko v ponedeljek na ta položaj imenovala Mitjo Lainščaka, favorita šolskega ministrstva.

Robotski laboratorij in grgranje

V Sloveniji so testirna mesta obremenjena kot še nikoli. 26. januarja, ko je bilo potrjenih 17.491 novih okužb, so zdravstveni delavci odvzeli 22.942 brisov za test PCR in 92.965 za test HAG. Naši laboratoriji so preobremenjeni, v prestolnici severne sosede, na Dunaju, pa deluje največji covidni laboratorij v Evropi, kjer na dan opravijo 800 tisoč testov PCR.

Naravoslovnotehniški poklici in spolne razlike

»V Sloveniji se 39 odstotkov študentk koncentrirano izobražuje zgolj na področjih pedagogike, zdravstva in socialnega varstva, humanistike ter umetnosti v primerjavi s 16 odstotki moških, ki se odločijo za študij teh istih smeri,« je pred kratkim ob vzpostavitvi spletne strani mednarodnega projekta STELLA, ki je usmerjen v ozaveščanje o spolnih stereotipih znotraj šolskega okolja, opozorila sodelavka projekta, sicer pa direktorica inštituta IPES za preučevanje enakosti spolov Ana Pavlič. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič se strinja z njenimi ugotovitvami. »Želel bi si, da bi se več deklet odločalo za naravoslovne in tehniške smeri ali pa fantje za recimo pedagoške poklice, saj bi bil to dokaz, da smo končno presegli spolne stereotipe glede študija. Vsi študijski programi so primerni za vse, ne obstajajo moški in ženski študijski programi. Že v osnovni in nato v srednji šoli bi morali na primer dekleta, ki kažejo zanimanje za naravoslovje in tehniko, spodbujati, da nadaljujejo v tej smeri. Nekatera dekleta namreč to zanima, a se za tak študij ne odločijo, ker prepogosto še vedno velja, da so ti poklici rezervirani za fante. Spodbujati bi jih morali starši, učiteljice, učitelji, profesorice, profesorji, več bi morali narediti v tej smeri kot družba.« Lanska raziskava univerz v Washingtonu in Houstonu je pokazala, da se stereotipi, da dekleta manj zanimata znanost in inženiring, pri otrocih oblikujejo že izjemno zgodaj, pri šestih letih. V tujini se sicer stanje spreminja, kar bo morda sčasoma povzročilo obrat na tem področju, saj ženske »gejmerke«, ki jih je na YouTubu in družbenih omrežjih vse več, navdušujejo mlada dekleta, da se odločijo za informatiko in računalniške znanosti.

N'toko

4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Žive meje

Antipolitika

V obdobju bližajočih se volitev, ko javno življenje zaznamujejo strankarske kampanje, javnomnenjske ankete in projekcije sedežev v državnem zboru, moramo na glas spregovoriti o dejavniku, ki dejansko narekuje potek celotnega procesa: ljudje sovražimo parlamentarno demokracijo.

Janko Lorenci

4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Kolumna

Na slepo, na pamet

V ozadju vsakodnevnih škandalov, zlorab in surovosti Janševa vlada pospešeno utira pot naši drugi nuklearki, ki bi jo tako kot prvo postavili Američani, čeprav ti grdo zaostajajo za dosežki ruskih, kitajskih in korejskih ponudnikov.

dr. Bogomir Kovač

4. 2. 2022  |  Mladina 5  |  Ekonomija

Tajvan

Nedavni diplomatski zdrs predsednika vlade glede Tajvana je še ena od njegovih nesrečnih zunanjepolitičnih epizod, toda antologijskih razsežnosti. Za politične samodržce je največji dosežek, če njihova dejanja pridejo v zgodovinske učbenike kot popperjanski dokaz, česa ne morete in smete početi. In Janez Janša si to nedvomno zasluži. Toda predsednikove težave so žal problem države. V mimohodu »tajvanskega problema« smo zato razkrili vse naše sedanje politične pritlehnosti, tradicionalno nacionalno introvertiranost in kup neznanja. To na žalost ni zgolj problem sedanje vlade, temveč tridesetletnega nerazumevanja politične ekonomije mednarodnih odnosov te mlade države. Ne gre torej zgolj za Janševo abotno privatizacijo slovenske zunanje politike. »Tajvanski problem« razsvetljuje več, kot mislimo. In zato zasluži našo pozornost.

Kaj pa po končani fakulteti?

Centralizacija je pri študiju v Sloveniji precejšen problem – največji presežek vpisa se namreč vsako leto zgodi na Univerzi v Ljubljani. Poleg klasično obleganih smeri, kot so medicina, pravo, ekonomija, so imeli ob zadnjem razpisu presežek vpisa arhitektura, farmacija, kemija, biologija in mikrobiologija; psihologija na Filozofski fakulteti, jeziki, kot so anglistika, koreanistika in japonologija, komunikologija in novinarstvo na Fakulteti za družbene vede, socialno delo, skoraj vse smeri na Zdravstveni fakulteti, pa še bi lahko naštevali. Nekatere od teh smeri imajo presežek vpisa tudi na univerzah drugod po Sloveniji, a je ta manjši.

Ne bi raje poklicali kakšnega šlogarja?

Ne dvomimo, da so tudi novinarji TV Slovenija naveličani epidemije in da se oprimejo tako rekoč vsake informacije, ki bi nakazala, da se stvari umirjajo. Razumemo tudi, da si želijo napovedati razvoj epidemije v naslednjih tednih in mesecih. Tako kot vsi drugi novinarji – in seveda tudi odločevalci in sleherna prebivalka in prebivalec – lačno iščejo informacije o tem, gostje se izmenjujejo, enkrat epidemiolog, drugič virolog, tretjič direktor bolnišnice, pa pediater itd. Vse z namenom čim več izvedeti o tem, kaj se dogaja z virusom, kaj se bo dogajalo, kako se razvijajo stvari.