• Jure Trampuš

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Pravica do svobode

    Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija, nekdanji novinar in urednik, zdaj pa že nekaj časa portparol, orator, pridigar, agitator vladne propagande, se je očitno odločil, da bo stvari postavil na pravo mesto. Njegov urad redno analizira poročanje nacionalne medijske hiše in generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu in drugim odgovornim pošilja tedenske analize svojih opažanj. V njih je polno obtožb o dvojnih merilih, neuravnoteženosti, cenzuri, besed o namernih novinarskih napakah in molku. Analize so bizarne, nič znanstvenega ni na njih. Gre za pristranski pogled vladnega urada, torej političnega organa, ki misli, da lahko s pozicije moči določa, kaj je prav in kaj ni. Tako so o medijih in obveščanju javnosti razmišljali najtrdovratnejši komunisti.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Dva leva

    Prilika o golobu, ki je prezgodaj zapel?

    Pa smo končno presegli obsedenost s sredino! Namreč, v zadnjem času so bili vsi sredinci: krščanski demokrati in socialdemokrati, Jelinčičevi nacionalisti in janšisti, tudi aktivisti Vesne in Čuševi Zeleni, pa Podobnik in njegov Petrič, pa Kovšca, pa Zorčič, pa Počivalšek in vsi, ki iščejo prostor v slovenskem političnem solariju. Le Levica je bila izjema; ki pa je potrjevala pravilo. Skratka, gneča na sredini igrišča, kot na defenzivni nogometni tekmi. No, novinec na političnem odru Robert Golob se je tej mantri radikalno odrekel. Njegova stranka ne bo sredinska. Malo bo levo, malo pa desno. Res je, zveni nekoliko butalsko. A ne po pomoti, ampak zato, ker se je, se bojim, vzhajajoča zvezda na slovenskem političnem prizorišču svojega programa lotila približno tako, kot se je novopečeni butalski kovaški mojster Nace železa. Pač, bomo videli, kaj bo po obdelavi nastalo. Tega ta čas res ne vemo niti pri Golobu. A bojim se, da še sam ne ve. Malo ga imam na sumu, da ne loči zares med konservativnimi in desnimi stališči. Zato bi bilo dobro slišati, s katerimi desnimi stališči nam bo postregel na pokritem pladnju na pogrnjeni mizi.

  • Peter Petrovčič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Nedotakljivi Simoniti

    Ko so pred dnevi policisti obiskali ministrstvo za kulturo z namenom preiskave sumov kaznivega dejanja zlorabe položaja uradnih oseb na ministrstvu v povezavi s samovoljnim izbrisom reperja Zlatana Čordića - Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi, se je minister za kulturo Vasko Simoniti odzval izjemno ostro. Policisti po njegovem mnenju na ministrstvu nimajo kaj iskati, sploh pa, ker imata policija in tožilstvo dvojne standarde glede tega, kaj in kako resno preiskujeta in česa ne.

  • N'toko

    N'toko

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Žive meje

    Organizacija pozabe

    Ta teden mineva leto dni od Jankovićevega blitzkriega na Avtonomno Tovarno Rog. Spektakularna policijsko/varnostna akcija in razbijaško rušenje sta sredi zimskega lockdowna pretresla prestolnico, za seboj pa potegnila val javnih obsodb, objokovanja, privoščljivih komentarjev in legalističnih prepirov, nato pa še večmesečno propagandno vojno mestnega piar aparata. Bitka za teritorij Roga se je končala hitro, bitka za njegovo dušo pa še traja. Leto dni kasneje so s svojim videnjem dogodka javnost znova nagovorili deložirani skvoterji in tudi mestne oblasti. Prvi so se odpravili na ulice protestirat, drugi pa so se spet zatekli v mestnim oblastem prijazni časnik Delo. Drugi mediji so ob obletnici pripravili vsaj nekaj kritičnih razmislekov, Delo pa je obletnico pričakalo s celostranskim propagandnim člankom in jasnim sporočilom: pozabite na skvoterski Rog, pred nami je ultranapredni Center Rog! Njegova direktorica Renata Zamida in snovalka programa Meta Štular za fotografa pozirata nad ruševinami tovarne kot lovci nad truplom kake redke afriške živali. Pod njuno sliko pa zanimiv poziv: »V Centru Rog iščejo pričevalce in pričevalke za projekt zgodovinjenja prostora nekdanje tovarne Rog.«

  • V imenu resnice

    V Spodnjih Gorjah pri Bledu so 28. avgusta 1941 pod hribom Revovca Nemci usmrtili pet talcev. Kraj usmrtitve je nekaj sto metrov oddaljen od moje rojstne hiše. Okrog spomenika sem preživel velik del otroštva. Tam smo se skrivali, pozimi sankali …

  • Peter Petrovčič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Abolicija za bele ovratnike

    Zastaralni roki so v kazenskem pravu namenjeni iskanju najprimernejšega kompromisa med pravicami domnevnih storilcev kaznivih dejanj na eni strani in pravicami oškodovancev ter pravičnostjo v družbi nasploh na drugi. Za najhujša kazniva dejanja so določeni najdaljši zastaralni roki, za malo blažja, a še vedno huda, kot so recimo zloraba položaja, korupcija in gospodarski kriminal, so večinoma določeni zastaralni roki od 10 do 20 let. Vladna večina v državnem zboru želi zdaj te roke skrajšati na le sedem ali pet let, v praksi pa kar na zgolj dve leti.

  • Stanka Prodnik

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  TV

    Še enkrat o Možini

    Svet Jožeta Možine je svet grde manipulacije – a to že vemo, kajne? Naj to prikažemo s primerom. Naj na Možinov način opišemo Janeza Janšo: Slovensko vlado trenutno vodi bivši komunist Ivan Janez Janša, ki je bil kot komunistični funkcionar in uslužbenec sekretariata za armado v času hladne vojne in železne zavese pod taktirko sovjetske partije, ki si je podredila celotno vzhodno Evropo, tako globoko vpleten v omrežje komunistične nomenkature, da mu je prek komunistične mladinske organizacije, v času jugoslovanskega socializma imenovane s kratico ZSMS, komunistični režim vzpostavil in financiral tudi navidezno zasebno podjetje z imenom Mikroada. To je očitno imelo posebno dovoljenje oblasti, da je prek avstrijsko-slovenske meje v Slovenijo uvažalo računalnike in jih prodajalo na sivem trgu – ne komunistična policija ne obveščevalne službe tedanjega režima se tega podjetja, čeprav so to počeli javno, niso niti dotaknile, čeprav so bile kot naslednice SDV in Udbe dobro organizirane in so poznale vse tovrstne dejavnosti. V času komunizma je Janša živel v temeljni opreki z načeli krščanskega življenja, neporočen, znano je, da je imel dva zunajzakonska otroka, družil pa se je s sivimi eminencami jugoslovanskega komunizma (Niko Kavčič) ter bivšim policistom, visokim komunističnim funkcionarjem Igorjem Bavčarjem, zaposlenim v organizaciji SZDL.

  • Đoker Out

    Če ste videli film Smrtonosno orožje, potem dobro veste, kaj morate narediti, ko naletite na »norca«, ki grozi, da bo skočil s kake stolpnice: delati se morate, da ste še bolj nori od njega. Natanko to namreč stori policist, ki ga igra Mel Gibson. Povzpne se na stolpnico, zleze k »norcu«, ki grozi, da bo skočil, in dahne: Zdajle bova pa skočila! Potem začne guncati afne, blazneti, noreti. Njegovo sporočilo je jasno: Ti misliš, da si nor, toda jaz sem še bolj nor od tebe! »Norec«, ki grozi, da bo skočil, se na smrt prestraši. Vsa »norost« ga v trenutku mine. Navsezadnje, pred sabo ima policaja, potemtakem Zakon, ki je še bolj nor od njega.

  • Zala Kramperšek

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Družba

    Izpiti spet na Zoomu?

    Zaradi visokega števila okuženih so si nekateri študenti zaželeli vrnitve opravljanja izpitov na daljavo. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je na višje- in visokošolske zavode naslovila poziv k fleksibilnejšemu opravljanju izpitnih obveznosti v izpitnem obdobju.

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Svet

    Vdor v zasebnost

    Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je prejšnji teden Evropskemu policijskemu uradu, bolj znanemu kot Europol, naložil izbris zbirke podatkov o posameznikih, ki sicer niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi. Strokovnjaki s področja varovanja zasebnosti opozarjajo, da bi se Europol lahko nevarno približal obliki množičnega nadzora, kakršen je bil očitan ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA), katere nesorazmerni vdor v zasebnost posameznikov na spletu je razkril Edward Snowden.

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura

    Poklon velikemu mojstru

    Ljubljanske Križanke so eno naših najočarljivejših kulturnih prizorišč, a njihova podoba bi bila precej drugačna, če povojna oblast preobrazbe tega starega, opuščenega samostana nemškega viteškega reda v prostor kulture ne bi zaupala Jožetu Plečniku. Tedaj 79-letnega mojstra arhitekture so s povabilom presenetili: za seboj je imel številne velike projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane, a po drugi svetovni vojni, od katere je tedaj minilo že nekaj let, velikih naročil ni več dočakal. Že res, da so se tik pred njegovo osemdesetletnico začeli vrstiti pokloni njegovemu delu, ki so se nato nadaljevali vse do njegove smrti leta 1957: prejel je dve Prešernovi nagradi (eno za zasnovo pozneje nikdar realizirane Katedrale svobode, parlamenta s streho v obliki ogromnega stožca na robu ljubljanskega parka Tivoli, drugo za celoten dotedanji opus), izdali so knjigo njegovih del, postal je častni doktor ljubljanske univerze, pa častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju, častni član kraljevega združenja britanskih arhitektov ... Toda velikih naročil ni bilo več. Povojna oblast je za obnovo in modernizacijo države angažirala mlajšo generacijo arhitektov, tudi Plečnikove učence in učenke. Sam pa je s svojimi študenti in študentkami večinoma adaptiral cerkve in snoval spomenike padlim borcem. Potem so se mu nenadoma zgodile Križanke. Ne preseneča, da je bil tega počastila najbolj vesel.

  • Politični demoni

    Supervolilno leto 2022 je pred vrati, aprilske parlamentarne volitve so njegov vrhunec. V slabih stotih dneh bomo lahko videli politični dramolet prehodov, združevanj, prevzemov strank. Politične novince preganja čas, za številne med obstoječimi pa je že potekel. Politični trg je razpršen in nepredvidljiv, strankokracija pa je tod že zdavnaj zadušila demokracijo. Na desnem delu političnega prostora ni dilem. Janša vodi učinkovito predvolilno bitko, njegov problem je povolilna koalicija. Na levem delu vlada predvolilni kaos, manj problemov prinaša morebitna volilna zmaga. Janša bo brezmejno branil avtokratsko oblast, opozicija očitno ni pripravljena, da to prepreči za vsako ceno. Na volilni tehtnici bo presoja, kakšno državo imamo in kakšno družbo bi radi gradili v naslednjih letih, desetletju. V resnici bo volilno vprašanje preprosto, domala plebiscitarno. Ali želite živeti v državi, ki ne spoštuje človekovega dostojanstva, omejuje svoboščine in blaginjo deli zgolj političnim pripadnikom? Odločamo torej o temeljni alternativi obstoječi oblasti. Zato pustimo odtenke politične sivine, gre za odločitev noči ali dneva. In demokracija je sveča, luč sveta, ki zgoreva.

  • Luka Volk

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Politika

    Naša najmlajša zaveznica se utaplja

    Mineva 30 let, odkar je večina članic Evropske skupnosti, predhodnice Evropske unije, priznala samostojnost in neodvisnost Slovenije. Že dan po osamosvojitvi jo je priznala sosednja Hrvaška, kasneje prva od zahodnih držav Islandija, pa tudi Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati šele, ko bodo to storile druge evropske države, 15. januarja 1992. Vatikan je Slovenijo priznal dva dni prej, Rusija mesec kasneje, Združene države Amerike pa z nekaj omahovanja šele aprila.

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura

    Dvigovanje proti zenitu

    Prejšnji teden je ob slovesnem odprtju evropske prestolnice kulture v Novem Sadu pozornost zbujal naš sloviti postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, ki je v sodelovanju z dolgoletno sodelavko, priznano vizualno umetnico Dunjo Zupančič, prireditev odprl s predstavo »Zeniteum :: 2022«. Vtisi osuplosti in hvalospevi monumentalnemu spektaklu se po družabnih omrežjih in različnih (pretežno tujih) medijih širijo že ves teden, na domačih tleh pa je vse bolj mrko: Center Delak – zavod za razvoj postgravitacijske umetnost in kulturalizacijo vesolja, v katerem delujeta Živadinov in Zupančičeva – je ena od nevladnih organizacij, ki so te dni izpadle iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kolumna

    Predah

    Strah je dvorezno čustvo. Stvari lahko poslabša, lahko pa kaj hudega prepreči. Bolesten strah pred boleznijo te utegne uničiti, a strah pred jedrsko vojno je to preprečil.

  • Uredništvo

    20. 1. 2022  |  Politika

    Ni več dvoma: volitve bodo 24. aprila!

    Predsednik republike Borut Pahor je povabil na pogovor člane Državne volilne komisije. Predsednik Pahor je na današnjem srečanju komisijo tudi uradno obvestil o svoji odločitvi o razpisu letošnjih rednih državnozborskih volitev. Dvoma ni več, volitve bodo 24. aprila. 

  • Uredništvo

    20. 1. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: POHLEP

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić. V SDS so se v želji, da bi si podredili še zadnjo državno banko (Slovensko izvozno in razvojno banko), zapletli v spiralo kaznivih dejanj. Več o pohlepu preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 21. januarja, dalje. #Mladina3

  • STA

    19. 1. 2022  |  Politika

    Violeta Tomić izstopila iz Levice

    Poslanka Violeta Tomić je izstopila iz stranke Levica. V stranki so navedli, so se z Violeto Tomić dogovorili, da bo do konca mandata ostala članica poslanske skupine Levica. Poslanka je bila sicer v aktualnem sklicu parlamenta že drugič izvoljena v Državni zbor (DZ) na listi Levice.

  • Uredništvo

    20. 1. 2022  |  Politika

    »Organizator petkovih protestov je Janez Janša«

    "Organizator petkovih protestov je eden in ime mu je Janez Janša, ker vsak teden poskrbi za vedno nove razloge, zakaj ljudje nimajo druge izbire, kot da gredo na ulice in tam izrazijo svoje nezadovoljstvo s trenutno vlado."

  • JAVNO PISMO

    20. 1. 2022  |  Kultura

    Samozaposleni v kulturi že dlje časa niso upravičeni do nobene pomoči

    Spoštovani, predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije g. Janez Janša in minister za kulturo Republike Slovenije g. Vasko Simoniti, si predstavljate, da imate otroka, ki nadvse rad igra glasbeni instrument, poje in ga umetnost izpopolnjuje? Pri treh letih že pove, da bo pel, igral v orkestru, nastopal v muzikalu … Ves svoj prosti čas vadi, hodi v glasbeno šolo, na številne dodatne seminarje, ustvarja, kreativno išče svoj glasbeni izraz in z odliko doštudira. Samostojno živi in s svojo kreativnostjo bogati različne odre in sestave ne le v Sloveniji pač pa tudi marsikje v tujini, publiko bogati z izjemnimi doživetji, zato se ta vedno znova vrača v kulturne hrame.

  • Uredništvo

    20. 1. 2022  |  Politika

    Če bi se Janković odločil zaključiti svojo politično pot v Ljubljani ... 

    "Če bi se župan Zoran Janković odločil zaključiti svojo politično pot v prestolnici, bi svetniki na njegovi listi ostali brez ključnega dejavnika, ki je na preteklih volitvah volilce pritegnil h glasovanju zanje. Ker so imena svetnikov z županove liste večini volilcev neznanka, v minulem mandatu pa v mestnem svetu razen s pritiskanjem na glasovalne naprave niso pustili prepoznavnega pečata, je vprašanje, ali jim bodo volilci brez kandidata Jankovića namenili dovolj podpore. Seveda bo pomembno, koga bo Janković v primeru umika imenoval za naslednika, a lista kot taka si uspeh, kot ga je bila vajena v preteklih štirih mandatih, brez Jankoviča bržkone težko obeta."

  • Uredništvo

    19. 1. 2022  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Protest ob obletnici rušenja Roga

    Nocoj je v Ljubljani oziroma na ulicah v središču mesta odvil protest ob obletnici rušenja Tovarne Rog. Prvi del je potekal v parku Tabor, ki je bil napovedan kot shod proti socialnemu čiščenju mesta. Kot so protestniki zapisali na Facebook strani, se javni prostor še naprej privatizira in krči, mesto se prilagaja turizmu in drugim poslom, meščane - še posebej tiste manj premožne, pa se potiska na obrobje mesta in na samo družbeno dno. "Gradbena jama, kjer je še lani deloval pristni avtonomni socialni prostor, je simbol politik, ki uničujejo naše mesto in naša življenja. V teh težkih časih si ne smemo dovoliti, da ostanemo tiho," so pozvali.

  • STA

    19. 1. 2022  |  Politika

    Tudi gasilci kritični do vlade: »To je smešno in nesprejemljivo«

    V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije so kritični do predloga novele zakona o gasilstvu, ki ga je v parlamentarni postopek nedavno vložila vlada. Opozarjajo, da pri njeni pripravi niso sodelovali. Iz zadnje različice pa je izpadlo tudi nekaj v preteklosti z ministrstvom že usklajenih predlogov, so izpostavili na današnji novinarski konferenci.

  • Uredništvo

    19. 1. 2022  |  Politika

    »Predsednik Pahor, volitve razpišite 24. aprila!«

    "Epidemiološka slika je vse slabša. Ideja o tem, da bi bile volitve 24. aprila 2022 predstavlja več težav kot koristi," so poudarili v poslanski skupini (sicer opozicijske) SNS. Jelinčičeva stranka je namreč predsedniku republike Borutu Pahorju dala pobudo, naj prihajajoče državnozborske volitve "vendarle" razpiše na zadnji mogoči datum, ki je šele 5. junij 2022. Pobuda je v obliki videoizjave predsednika stranke Zmaga Jelinčiča dostopna na tej spletni povezavi

  • STA

    19. 1. 2022  |  Svet

    V Evropi vse več omejitev za necepljene

    Za necepljene v Evropi povsod veljajo številne omejitve, ponekod se odločajo tudi za uvedbo obveznega cepljenja, obenem pa se skrajšuje trajanje karanten. V nekaterih državah cepljenje uvajajo za tiste, ki jih covid-19 najbolj ogroža, drugod pa za izpostavljene poklicne skupine.

  • Danes je nov dan

    20. 1. 2022  |  Družba

    Kraljice, princi in druga pravljična bitja

    Zadnje čase mediji niso naklonjeni britanski monarhiji. Kraljičin sin princ Andrew se je v novicah znašel po tem, ko ga je Virginia Giuffre obtožila, da jo je, takrat še najstnico, leta 2001 posilil. Princ je poskušal pravni postopek v ZDA ustaviti, a mu je zvezni sodnik prižgal zeleno luč. Kraljica se je na situacijo hitro odzvala – odvzela mu je naziv "njegova kraljeva visokost", ostal pa je tudi brez vojaških nazivov.

  • Uredništvo

    19. 1. 2022  |  Družba

    Čarovnice letijo

    V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.

  • STA

    20. 1. 2022  |  Svet

    Angela Merkel zavrnila službo 

    Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je zavrnila ponudbo za delo v Združenih narodih (ZN), so v sredo sporočili iz njenega urada. Viri pri ZN so potrdili, da je generalni sekretar organizacije Antonio Guterres zaprosil Angelo Merkel, da bi vodila svetovalno skupino za skupno agendo za upravljanje po pandemiji, ki jo je ustanovil konec lanskega leta.

  • Uredništvo

    19. 1. 2022  |  Kultura

    Slovenski filmi na tržaškem filmskem festivalu

    Tržaški filmski festival bo potekal od 21. do 30. januarja v hibridni obliki, na daljavo preko spleta in v živo. V tekmovalni program celovečernih igranih filmov 33. edicije festivala sta se med enajst filmov uvrstila dva slovenska. Najnovejši film režiserja Matevža Luzarja, Orkester ter manjšinska koprodukcija Morena, prvenec hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. V tekmovalni dokumentarni program dvanajstih filmov pa se je uvrstil dokumentarni prvenec Odpuščanje režiserke Marije Zidar.

  • PISMA BRALCEV

    20. 1. 2022  |  Politika

    Novinarski avtonomiji DA, kanglerijevskemu načinu NE

    Prejšnjo sredo sem podpisala peticijo v podporo novinarki Eriki Žnidaršič in oddaji Tarča v primeru dosjeja Kangler. Podpisala sem jo v podporo avtonomiji novinarskega dela, saj brez kritične refleksije novinarjev o dogajanju v družbi ni svobode, ni demokracije. Kritična refleksija je bistvo novinarskega poklica, avtonomnost tega poklica pa bistvo demokracije. Potem, ko je sedanja oblast z nezaslišano sprenevedavostjo uprizorila enoletno odrekanje zakonsko obveznega financiranja delovanju Slovenske tiskovne agencije, se agonija neodvisnega novinarstva nadaljuje, tokrat na nacionalni RTV. Oblastne strukture brezobzirno nadaljujejo z rušenjem temeljev demokratične ureditve, s tem pa brezvestno spodkopavajo podlage za mirno, strokovno in neodvisno delovanje vseh drugih podsistemov. Zato sem povezavo na peticijo poslala ljubemu sorodniku, ki živi s štajersko prestolnico, ki je kritičen do kanglerjevskega županovanja v preteklosti, tudi njegovega delovanja v sedanjosti. Prejela sem naslednji odgovor: