Vlado Miheljak

28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Dva leva

Komentar / Veteran vojne s Slovenijo

Kako dolga je minuta, je odvisno od tega, na kateri strani zaklenjenih straniščnih vrat ste. Kako dolgo je leto, pa je odvisno od tega, ali je Janša v opoziciji ali na oblasti. Če ni in ni bilo konca dveletne Janševe vladavine po Šarčevem odstopu, je zdaj prvo Golobovo leto minilo, kot bi mignil. In če je Janša takoj po zgodovinskem porazu deloval depresivno, brezvoljno, je sedaj spet hiperaktiven. Nekakšen evforičen robot.

»Živali imamo radi, a o njih ne vemo nič«

Seveda. Se pa sprašujem, ali je družba na to pripravljena. Vzemimo popolno prepoved privezovanja psov na verige. Prepoved se uvaja, ne da bi sploh vedeli, koliko psov je danes privezanih na verige, zakon pa daje podlago za odvzeme teh živali. Inšpektor bo izdal ureditveno odločbo, da je treba v določenem času psa sneti z verige, in ko se bo čez čas vrnil preverit stanje, bo pes odvzet, če to ne bo urejeno. Moje vprašanje je: kam bodo vse te živali, ki jih je na tisoče, potem nameščene? Zavetišča za živali so že danes povsem polna.

In potem ni bilo ničesar več

Vodilne svetovne knjižne založbe te dni dvigujejo ogromno prahu, saj iz sodobnih literarnih klasik pokojnih avtorjev, kot so Agatha Christie, Roald Dahl in Ian Fleming, odstranjujejo izraze, danes zaznane kot žaljive, in jih zamenjujejo s prijaznejšimi, ki naj bi bili primernejši duhu časa. Kot pravijo založniki, knjige posodabljajo, da bi jih prilagodili »sodobni senzibilnosti«, torej zahtevam občutljivega, moralno prebujenega bralstva; to čedalje bolj teži k politični korektnosti in je vsak dan bolj alergično na besede, ki so bile nekoč sprejemljive, danes pa krasijo črne liste nespodobnih izrazov. So takšni posegi v klasično književnost v nekaterih primerih ustrezno početje ali gre vselej za zgrešeno cenzuro, ki avtorjevo delo skruni brez njegovega soglasja?

V glavi kulturnega bojevnika, ki hoče postati ameriški predsednik

Floridski guverner Ron DeSantis je korporaciji Disney zagrozil, da bo poleg njenega slovitega floridskega Disney Worlda zgradil orjaško jetnišnico. Disneyju hoče pokvariti razgled, igro in posle. Pokazati hoče, kaj vse si upa. In kako daleč je pripravljen iti. Pokazati hoče, da je nad njim le širno nebo. A ta grožnja je le grožnja in nič več – DeSantis, fanatični, populistični republikanec, skuša le narediti vtis. Disney ima namreč okrog Disney Worlda v lasti toliko zemlje, da se DeSantisove jetnišnice iz Disney Worlda ne bi videlo niti s teleskopom, kaj šele s prostim očesom. Ne, obiskovalcev Disney Worlda ne bi motila.

Okrepite svetovalne službe v šolah!

»Javni sistem vzgoje in izobraževanja se srečuje s številnimi težavami, ki vplivajo na celotno družbo, od sovražnega govora do medvrstniškega (in) psihičnega in fizičnega nasilja. Razmere zahtevajo povečanje kadra v šolskih svetovalnih službah osnovnih šol,« je eno od opozoril, ki jih je vladi Roberta Goloba podal Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora in vlado pozval, da podaljša začasno, v obdobju epidemije covid-19 nastalo povečanje sistemizacije šolskega svetovalnega delavca v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Še več; svet od vlade pričakuje, da trajno poveča sistemizacijo delovnih mest svetovalnega delavca in ustrezno prilagodi normative.

Dostojna smrt

Sredi marca se je Alenka Čurin Janžekovič, upokojena učiteljica in ravnateljica, skupaj z možem odpravila v Švico. Temu je botrovala ena najtežjih odločitev, ki jo človek lahko sprejme v življenju, še več, večini se zdi naravnost nemogoča – odločila se je za smrt. Že od rojstva je živela z neozdravljivo in redko boleznijo, Morquijevim sindromom, ki prizadene sklepe in kosti. Zaradi bolezni je trpela hude, vse hujše bolečine, zato je že pred leti začela raziskovati možnosti, kako bi lahko sama končala svoje življenje. Kljub številnim zakonodajnim poskusom, da bi tudi v Sloveniji tistim, ki ne vidijo drugega izhoda, pomagali dostojno končati življenje, Alenka Čurin Janžekovič tega dne ni dočakala. Zato se je bila primorana odpraviti v tujino.

»Medijske laži imajo posledice«

Kako bi poimenovali medij, ki zavestno širi laži? Za začetek bi rekli, da to ni medij, ampak propagandno občilo, ki deluje s točno določenim ciljem. Morda je ta vnašanje zmede, želja po ekscesnem dobičku, morda je v ozadju politični interes. Lahko je vse troje. Tako deluje ameriški Fox News, na katerem voditelji zavajajo, širijo teorije zarote, strašijo, promovirajo rasizem in govorijo o tem, da demokratska stranka z uvozom migrantov izvaja tako imenovano veliko zamenjavo.

Janko Lorenci

28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Kolumna

Komentar / Traktorji na asfaltu

Nizozemska ima 100 milijonov glav govedi, svinj in perutnine ter 17 milijonov ljudi. Množica domačih živali in intenzivno kmetijstvo sta dodobra zastrupila deželo in oblast je sklenila, da bo to množico zmanjšala za tretjino. Kmetovalcem je med drugim zagrozila s prisilnim odkupom, ti so se uprli, nastala je močna regionalna nova stranka, politika se je ustrašila in zdaj se ne ve, ali ji bo načrtovano zmanjšanje števila domačih živali uspelo ali ne.

Pionirka slovenske kinematografije

Slovenski filmski center se je nedavno odločil za preimenovanje nagrade Metoda Badjure v nagrado Milke in Metoda Badjure. Najuglednejša strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti in kulture pri nas je bila prvič podeljena leta 1973, in sicer za vrhunske dosežke na filmskem področju, od leta 1995 pa nagrado podeljujejo za življenjsko delo na področju filma.

N'toko

28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Žive meje

Komentar / Prekleti mir

Brazilski predsednik Lula Da Silva, znan po svoji diplomatski spretnosti, je sredi še ene uspešne svetovne turneje naletel na nepričakovane kritike. Med obiskom Portugalske so predstavniki Evropske unije namreč obsodili njegova stališča do Ukrajine, iz Bele hiše pa so ga celo obtožili širjenja ruske propagande. Namesto da bi se hvalil s pomembnimi gospodarskimi in podnebnimi preboji, je moral Lula novinarjem ponavljati svoja stališča in na koncu jim je celo zabrusil, da s svojimi izjavami ni dolžan »kogarkoli zadovoljiti«. Tako glasno razhajanje pogledov redko zasledimo na srečanjih svetovnih voditeljev – še tako skregane strani ponavadi prekrijejo spore z vljudnostnim diplomatskim žargonom. Še manjkrat se to zgodi tako spravljivim in na kompromise pripravljenim voditeljem, kot je Lula.

dr. Bogomir Kovač

28. 4. 2023  |  Mladina 17  |  Ekonomija

Komentar / Bilančni obračun

Obletnica Golobove vlade je običajno priložnost za bilančni obračun s pričakovanji volivcev, prvi poračun političnih namer vladajoče koalicije ter ekonomski izračun učinkov vlade. Oder prvotnega političnega navdušenja in zaupanja se je vidno sesul. Političnih spopadov je vedno več, slabih ekonomskih učinkov pa tudi. Inflacijo visokih političnih pričakovanj in obetov je nadomestila ekonomska inflacija cen in zapletov. Golob in vlada bosta morala pripraviti korenit zasuk, če želita, da jima uspe. Namesto optimističnih napovedi dveh mandatov se bo ta vlada očitno ukvarjala s svojim preživetjem v naslednjih treh letih. Zunanjepolitični nasprotnik je star in predvidljiv, nevarnost za Golobovo vlado prihaja od znotraj. Dve levosredinski vladi zapored zaradi tega nista končali mandata. Morebitna četrta vrnitev Janševe falange pa bi bila tudi zaradi mednarodnih razmer in negotovosti za Slovenijo usodna. Manevrski politični prostor je ozek, časa na četrtini mandata pa manj, kot upajo vladajoči. Za mizo pozabljenih obljub je namreč vse več lačnih kot sitih.

Čas je, da stvarnikom pogledamo v oči

Maraton slovenskih filmov, za katere le redko slišimo, bo v torek, 2. maja, v ljubljanskem Kinodvoru nadaljeval to, kar je lani začel maraton slovenskih filmov, za katere niste še nikoli slišali. Slovenski filmi, za katere niste še nikoli slišali, so bili Zarota, Lažnivka, Ljubezen na odoru, Mrtva ladja in Nočni izlet. Slovenski filmi, za katere le redko slišimo, pa bodo Sončni krik, Pomladni veter, Krč, Trenutki odločitve in Dobri stari pianino. Še redkeje pa jih vidimo. Vraga, nekaterih sploh nikoli. Po malem smo pozabili, da obstajajo. A prav to, na kar smo pozabili, nas je naredilo. Ti pozabljeni, potlačeni filmi so naši originalni stvarniki, naši pravi očetje in matere. Ja, potlačili smo jih. In 2. maja se bo potlačeno vrnilo – čas je, da svojemu potlačenemu pogledamo v oči.

Umetnost kot zdravilni proces

Zatemnjeno Špitalsko kapelo v Celju ožarjajo videoprojekcije, ki s svojimi grotesknimi oblikami, barvami in ritmom ustvarjajo neprijetno, zadušljivo, skoraj srhljivo vzdušje. A na trenutke ga ublaži pomirjujoča mavrična mehkoba, ki zaobjame stene. Na tleh je moč izluščiti bitje, ki ima po telesu posejane tumorjaste tvorbe. Videti je bolno, nebogljeno. Ujeto je v nekakšen kovinski okvir, iz katerega se poskuša osvoboditi.

Danes kapitalizem povzroča takšne težave, da bi ljudi rešila le totalna legalizacija konoplje

Politika namesto prave vojne – vojne proti podnebnim spremembam, vojne proti ekscesnemu, dereguliranemu kapitalizmu – bije smešne, nesmiselne vojne, recimo vojno proti mamilom, opozarja Čelarjev epski doku Konoplja osvobaja, v katerem narator, črnogorski pevec Rambo Amadeus, dahne: »Nekoč, ko bo vojne proti mamilom enkrat konec, se bodo ljudje vprašali: je bilo vredno vse to pretrpeti samo zaradi trave?«