Igor Mekina
-
12. 5. 2014 | Politika
Slovenska sodišča na evropskem testu
Po vsem svetu novinarji v demokratičnih državah ostro pišejo o najrazličnejših politikih, le v redkih takšnih deželah pa politiki uspešno preganjajo novinarje. Presenetljivo je, da je ena od takšnih držav tudi Slovenija. V Sloveniji namreč politiki, ki se razglašajo za svetilnike demokracije in imajo polna usta Evrope, neprestano lazijo po sodiščih in v maniri cenzorjev iz preteklosti tožijo novinarje, ki so si drznili onečastiti njihovo javno podobo. Tudi novinarje je seveda mogoče preganjati. Vendar je takšen pregon v evropskih državah lahko uspešen le v izjemnih primerih. Izpolnjeni morajo biti najmanj trije pogoji. Novinar je lahko obsojen, kadar namerno zapiše ali izreče neresnico, kadar le-te sploh ne poskusi preveriti pri svoji tarči in kadar prekršek stori zoper navadnega državljana, ne pa zoper javno osebnost. VEČ>>
-
11. 5. 2014 | Svet
Čeprav sta v sodobnih družbah država in cerkev ločeni, politične elite pogosto najdejo pot do privilegiranja prav določenih veroizpovedi ali cerkva. To se ne dogaja samo v Sloveniji, kjer v državni parlament redno prihajajo »sveti trije kralji« in podobni verski gostje zgolj ene od veroizpovedi v Sloveniji, pač pa tudi v številnih drugih državah sveta. Zato ni nenavadno, da se takšnemu početju upirajo tudi skupine laikov, ateistov, agnostikov in pripadniki drugih ver, ki kritizirajo brisanje meja med državo in cerkvijo ali pa kritizirajo diskriminacijo manjšinskih veroizpovedi. Včasih na omenjene probleme v družbi opozorijo z zelo nenavadnimi ali subverzivnimi potezami. V ZDA na primer zase pogosto zahtevajo posebne pravice pripadniki »Cerkve leteče špagetne pošasti«, ki zahtevajo, da se slika leteče špagetne pošasti ob božično-novoletnih praznikih postavi v Kaptol skupaj z ostalimi božičnimi ter verskimi simboli. Več>>
-
9. 5. 2014 | Družba
Znanstveniki, ki so proučevali laboratorijske miši, so v najnovejši številki revije Nature objavili presenetljivo raziskavo, ki bi lahko v precejšnji meri vplivala na veljavnost vseh preteklih raziskav, narejenih na miših. Ugotovili so namreč, da miši v prisotnosti moških raziskovalcev doživijo stres. V znanosti raziskovalci seveda poskušajo nadzorovati prav vse spremenljivke, vendar jim je bilo dejstvo, da se miši obnašajo drugače v prisotnosti moških kot pa v prisotnosti žensk, doslej ni bila znana in predstavlja nove spremenljivke, ki bi bila upoštevana v najrazličnejših testih. »Če se zdi, da je spol raziskovalca pomembna spremenljivka, potem bi to lahko odprlo vprašanja o veljavnosti prejšnjih raziskav,« poroča Vox. VEČ>>
-
8. 5. 2014 | Svet
Predsednik Rusije Vladimir Putin je ob srečanju s predsednikom Švice Didierom Burkhalterjem pozval upornike na vzhodu Ukrajine, da naj preložijo svoj za 11. maj načrtovani referendum o statusu Donetska. Istočasno je pozval tudi na ustavitev operacij ukrajinske vojske. S tem je storil natančno to, česar mnogi analitiki po tragičnem požigu v Odesi, v katerem je po napadih desnih skrajnežev umrlo 44 proruskih aktivistov, niso pričakovali – namesto eskalacije krize je politikom v Kijevu ponudil diplomatsko rešitev. Istočasno je zatrdil, da so se ruske enote po končanih manevrih že umaknile stran od ukrajinsko-ruske meje. VEČ>>
-
4. 5. 2014 | Svet
Plameni ukrajinske državljanske vojne
Ukrajina je po prevratu, ki se je zgodil pred komaj desetimi tedni, in po dnevu, v katerem je umrlo najmanj sto ljudi, doživela nov žalosten rekord, saj je v bojih med proruskimi uporniki, pripadniki Desnega sektorja in ukrajinsko vojsko umrlo več kot petdeset ljudi. Največ v doslej relativno mirni Odesi, kjer je množica ukrajinskih nacionalistov najprej zažgala šotor zagovornikov federalizacije in jih nato oblegala tudi po begu v zgradbo doma sindikatov, pred katerim so sicer imeli svoje stojnice. Med obema skupinama je prišlo do fizičnih obračunov in streljanja. Po poročilih lokalnih medijev so ukrajinski nacionalisti pretepali pripadnike ruske manjšine in zgradbo sindikatov obmetavali s kamenjem in molotovkami, zaradi česar je nastal velik požar. Med požarom naj bi zagovorniki kijevskih oblasti celo zabarikadirali nekatere izhode iz zgradbe, ki je gorela. V požaru se je zadušilo in zgorelo najmanj trideset proruskih aktivistov in demonstrantov, osem pa jih je zaradi ognja in dima v zgradbi raje skočilo skozi okna v smrt. VEČ>>
-
1. 5. 2014 | Družba
ZDA: demokracija po meri visokih dohodkov
Da imajo bogati veliko vpliva na vladajočo politiko, je sicer znano, toda v ZDA je sedaj celo znanstveno potrjeno, da takšen vpliv tudi temeljito izkrivlja demokracijo. Študija raziskovalcev univerz v Princetonu in univerze Northwestern je namreč dokazala, da so politike in ukrepi ameriških vlad skladni z interesi bogatih ter njihovih interesnih skupin in to veliko bolj, kot pa v skladu z željami pretežno revne ali vsaj revnejše večine prebivalcev. Povedano preprosto: ZDA niso več demokracija, pač pa oligarhija. Raziskovalci so namreč ocenili kar 1.800 sprememb, ki so ih izvedle ameriške vlade med leti 1981 in 2002, ter jih primerjali z izraženimi mnenji povprečnih Američanov, ki zaslužijo okoli 50 odstotkov povprečnega dohodka v državi, s tistimi, ki zaslužijo 90 odstotkov in tistimi, ki zaslužijo veliko več ter njihovimi lobističnimi skupinami. Študija je ugotovila, da imajo na ameriško politiko zelo velik vpliv skupine z velikimi dohodki, medtem ko imajo skupine, ki predstavljajo večino, zelo majhen ali skoraj nikakršen vpliv. VEČ>>
-
27. 4. 2014 | Svet
»Kapital v enaindvajsetem stoletju«, najnovejša knjiga francoskega ekonomista Thomasa Pikettyja je postala pravi prodajni hit. Da gre za izjemno delo, je večkrat opozoril tudi nobelovec Paul Krugman. Osnovna teza, ki jo izjemno dokumentirano in z doslej največjo natančnostjo zbranih podatkov dokazuje francoski ekonomist, je preprosta. Gre pravzaprav za prepričanje, ki ga sicer večina prebivalcev sveta zelo dobro občuti na lastni koži vsak dan, vendar je v tem primeru to tudi znanstveno in empirično dokazano. Po njegovem prepričanju namreč kapitalistični sistem deluje tako, da se neenakost med politično elito in nižjimi sloji družbe vse bolj povečuje.
-
24. 4. 2014 | Družba
Religija v upadu, vera v porastu
Ni skrivnost, da je religioznost v ZDA v neprestanem upadu. Kot kaže zadnja raziskava PEW, je mogoče okoli 20 odstotkov vprašanih, ki v ZDA pripadajo generaciji rojenih med leti 1980 in 2000, pri vprašanju o religiji označiti z nevernimi, torej kot takšne, ki ne pripadajo nobeni posebni veroizpovedi in se opredeljujejo kot ateisti ali kot agnostiki. Gre za povečanje nereligioznih, saj jih je bilo v ZDA še leta 2007 le 15 odstotkov. Nekateri verski voditelji v ZDA so zato začeli kritizirati sekularizacijo Amerike. Vendar je sedaj raziskava univerze Carnegie Mellon odkrila nekaj novih presenetljivih dejstev v okviru teh številk. Po podatkih njihovega Inštituta za integrirane inovacije je sicer res, da samo 52 odstotkov vprašanih vidi v veri svojega življenjskega vodnika, vendar hkrati 62 odstotkov istih trdi, da se zasebno pogovarjajo z bogom, kar pomeni, da religiozni pravzaprav niso manj religiozni, pač pa, kot je dejal Peter Boatwright, namestnik direktorja inštituta, izražajo močan občutek vere. Več>>
-
23. 4. 2014 | Svet
New Yorker predstavlja zanimivo analizo o tem, kaj so ZDA v Iraku pustile za seboj. Zgodba je objavljena neposredno pred iraškimi parlamentarnimi volitvami, na katerih si bo sedanji premier Nuri al-Maliki prizadeval za svoj tretji mandat. Sklep Dexterja Filkinsa, ki je podpisal to dolgo pismo iz Iraka o tem, kaj čaka Irak v bližnji prihodnosti, je precej duhamoren: »Vse bolj avtoritaren voditelj, vrnitev k sektaškemu nasilju in ljudstvo, ki ga je strah za svojo prihodnost.« Vse to so tudi posledice intervencije ZDA v Iraku, ki je bila izpeljana na podlagi lažnih trditev, da ima Sadam Husein orožje za množično uničevanje, ki ga nato v Iraku nikoli niso našli. Več>>
-
17. 4. 2014 | Svet
Znano podjetje Dropbox, ki ponuja predvsem storitve shranjevanja podatkov, je napovedalo nekaj novih uslug in proizvodov, na primer novi Mailbox za androidne naprave in uporabnike sistema Mac OS, ter novo aplikacijo za shranjevanje fotografij, imenovano Carousel. Skoraj istočasno pa se je v vodstvu podjetja zgodila še ena sprememba, ki jo je večina medijev prezrla. Dropbox je namreč sporočil, da se je svetu direktorjev pridružila Condoleezza Rice, nekdanja zunanja ministrica ZDA v času ameriškega predsednika Georga Busha mlajšega in zagovornica vohunjenja brez sodnega nadzora.
-
16. 4. 2014 | Svet
Nevarne luknje v svetovnem spletu
Potem ko je pred nekaj dnevi postalo jasno, da je hrošč Heartbleed (krvaveče srce) temeljito ogrozil varnost odprtokodne knjižnice OpenSSL, temeljnega kamna vseh varnih povezav na spletu (za katero je odgovornih zgolj pet programerjev, od tega samo eden trajno zaposlen!), ki ‘hekerjem’ omogoča lažji dostop do uporabniških gesel in podatkov, so računalniški strokovnjaki pričeli opozarjati tudi na možnost, da ameriška obveščevalna agencija NSA omenjeno napako pozna že dalj časa. NSA je uradno zanikala možnost, da bi izkoriščala omenjeno pomanjkljivost in trdi, da pred razkritjem napake ni vedela za omenjeno varnostno napako.
-
13. 4. 2014 | Družba
Da politika poneumlja, je znana trditev, toda sedaj je prvič tudi znanstveno dokazana. Skupina znanstvenikov se je namreč spopadla z razširjenim prepričanjem, da so številne brezkompromisne politične bitke samo posledica pomanjkanja pravih informacij. To so imenovali 'hipoteza o več informacijah', ki je prisotna v skorajda vsakem uvodniku, nastopu ali članku, objavljenem v ameriških, pa tudi drugih svetovnih medijih. Prepričanje, da sporov med ljudi ne bi bilo, če bi imeli več pravih informacij in bi bili ljudje bolje informirani, je res splošno sprejeto in prepričljivo, hkrati pa se na takšno ali drugačno argumentiranje in prepričevanje v upanju po spremembi stališč porabljajo tudi velikanske količine časa.
-
12. 4. 2014 | Ekonomija
Medtem ko se zunanji ministri EU pripravljajo na uvedbo tretjega kroga sankcij zoper Rusijo in je vse bolj negotova tudi usoda projekta Južni tok, od katerega je marsikaj pričakovala tudi Slovenija, se Rusija pripravlja na vzpostavitev neodvisnega finančnega sistema, ki bi temeljil na prodaji energentov in blaga za rublje. Istočasno pripravlja tudi dva velika gospodarska sporazuma z Iranom in Kitajsko ter namerava v prihodnje več plina prodati azijskim državam in ne več Evropi. S Kitajsko naj bi Rusija podpisala večdesetletni sporazum o dobavi približno tretjine plina, ki ga potrebuje naraščajoči kitajski trg. Sporazum, ki je rezultat kar desetih let pogajanj naj bi najverjetneje podpisali že maja ob Putinovem obisku Kitajske.
-
9. 4. 2014 | Svet
Ukrajina: neuvrščenost ali razpad?
Kriza v Ukrajini se je po kratkem predahu, ki je bil namenjen diplomaciji, znova razplamtela. Proruski aktivisti, po poročanju oblasti v Kijevu pa tudi ‘plačanci Moskve’, so najprej zasedli vladne zgradbe v nekaterih vzhodnoukrajinskih mestih, razglasili Donetsko republiko, na pomoč poklicali rusko vojsko in zahtevali referendum o osamosvojitvi, nato pa so posebne enote ukrajinske policije znova zasedle državne zgradbe in aretirale okoli 70 protestnikov. Kijev je za organizacijo nemirov obtožil Moskvo, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je opozoril oblasti v Kijevu, da naj se vzdržijo nasilnih dejanj, da ne bi vzpodbudile državljanske vojne.
-
6. 4. 2014, 08:10 | Svet
Rusija se veseli ukrajinskih milijard
Ko novo vodstvo Ukrajine trdi, da Rusija proti njihovi državi izvaja »ekonomsko agresijo«, Rusija od zadolžene Ukrajine zahteva, da ji država čim prej poravna zapadle dolgove v višini 16 milijard dolarjev, hkrati pa dviguje cene plina in privija plinske ventile. Vse to se dogaja ob hitrem navezovanju novih ekonomskih vezi Rusije s Kitajsko ter azijskimi državami.
-
5. 4. 2014 | Svet
Ameriško Vrhovno sodišče je v odmevnem primeru McCutcheon proti Zvezni volilni komisiji dalo prav pritožniku in s tem omogočilo večji vpliv tistih, ki imajo veliko denarja. To je že drugi korak v podobni smeri, ki ga je omogočilo pet konservativnih sodnikov Vrhovnega sodišča, ki so uspešno preglasovali štiri druge sodnike. Pred štirimi leti je namreč Vrhovno sodišče v primeru Citizens United v. FEC odločilo, da lahko korporacije pri financiranju volitev uporabijo neomejene količine denarja. V tokratni odločitvi se je sodišče ukvarjalo z vprašanjem omejitev financiranja volitev, ki se nanašajo na posamezne volivce. Sodišče je odpravilo mejo za največjo skupno vsoto donacij, ki jih lahko posameznik da posameznim kandidatom ali kampanjam. Zavrnilo je trditve o korupciji, do katere naj bi prišlo zaradi prevelikega vpliva finančno dobro preskrbljenih donatorjev, prednost pa je dalo svobodi izražanja, saj naj bi bila le-ta po oceni Vrhovnega sodišča omejena zaradi določitve maksimalnega zneska donacij.
-
3. 4. 2014 | Družba
Neučinkovito in nezakonito mučenje
Preiskava ameriškega senata oziroma senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti o mučenju v ameriških obveščevalnih agencijah je privedla do zanimivih spoznanj. Po poročanju Washington Posta naj bi se namreč izkazalo, da mučenje ter množično prestrezanje informacij zaradi iskanja teroristov, ni delovalo, obenem pa naj bi tudi CIA po prepričanju večine senatorjev o samem programu lagala. Obveščevalci naj bi dolga leta zavajali vlado in javnost, prikrivali pomembne podrobnosti o grobem mučenju, pretiravali s pomenom odkritih načrtov ujetnikov in njihove vloge, hkrati pa so mučenju pogosto pripisovali rezultate, do katerih so prišli z običajnim zasliševanjem, še predno so posegli po mučenju. Washington Post ob tem sicer ni pridobil originalnega poročila, ki obsega kar 6.300 strani, saj je še zmeraj zaupno, vendar je navedel pričevanja tistih, ki so ga videli in prebrali.
-
31. 3. 2014 | Svet
Nemčija proti sankcijam za Rusijo
Nemčija ne podpira novega kroga sankcij proti Rusiji. To je stališče Angele Merkel, ki ga je v zadnjih dnevih večkrat pojasnila in to kljub ostrim kritikam na račun ruske politike do Ukrajine. Kljub temu pa je nemška kanclerka jasno povedala, da bo do novega kroga sankcij proti Rusiji s strani EU zagotovo prišlo, če se bo Rusija odločila za nove vpade na ozemlje Ukrajine. Stanje v Ukrajini je namreč še vedno napeto. Na vzhodnih mejah Ukrajine naj bi bilo že okoli 100.000 ruskih vojakov, ki so po oceni analitikov zelo dobro oboroženi in pripravljeni na akcijo, v Rusijo prebegli Vladimir Janukovič poziva regije Ukrajine na referendume o statusu in odpor proti pučistom, v samem Kijevu pa se nadaljujejo spori med desnimi skrajneži in politiki, ki so zasedli mesta v vladi. Ob napovedanih neprijetnih ukrepih začasne ukrajinske vlade - stoodstotnem dvigu cen plina v naslednjih dveh letih - je položaj zelo nestabilen.
-
28. 3. 2014 | Svet
Obama hvalil neobstoječi referendum
Ameriški predsednik Barack Obama je na začetku svoje evropske turneje in v usodnem trenutku po ruski priključitvi Krima naredil prvi večji spodrsljaj. V svojem 40-minutnem govoru v Centru lepih umetnosti je namreč pred okoli 2.000 gosti izrekel tudi zelo opazno neresnico, ko je ob kritiki ruskega ravnanja na Krimu povlekel vzporednice s primerom Kosova in pri tem pohvalil neobstoječi referendum Kosova o neodvisnosti, ki naj bi bil po prepričanju predsednika ZDA izpeljan celo ob sodelovanju OZN. »Kosovo je Srbijo zapustilo šele potem, ko je bil organiziran referendum, ki ni bil izven okvirjev mednarodnega prava, pač pa je bil organiziran ob skrbnem sodelovanju z Združenimi narodi in kosovskimi sosedi. Nič podobnega se ni zgodilo na Krimu,« je dejal ameriški predsednik Barack Obama.
-
24. 3. 2014 | Svet
Kijev izbrisal Slovenijo z zemljevida EU
Ukrajinske oblasti imajo res smolo s svojimi potezami in odločitvami. Znova so namreč naredile še en neprijeten spodrsljaj. V najnovejšem ukrajinskem video spotu, v katerem nastopa začasni predsednik vlade Arsenij Jacenjuk in si ga je mogoče ogledati tudi na kanalu YouTube je prikazan zemljevid EU, kjer površino vseh držav nekdanje Jugoslavije prekriva samo ena država – velika Hrvaška. To so opazili tudi v nekaterih drugih državah. Beograjski Blic je na primer zapisal, da so »izbrisane vse države nekdanje Jugoslavije in pripojene Hrvaški«, navajajo pa tudi oceno hrvaškega indexa.hr, da sploh ne gre za napako, pač pa za namerno potezo oziroma za provokacijo zaradi tesnih odnosov Srbije in Rusije. Video je bil sicer namenjen promociji ideje o potrebi čimhitrejše vključitve Ukrajine v EU. V tem primeru bi Ukrajina postala del carinskega območja EU, svobodna trgovina z Rusijo pa bi bila ukinjena oziroma bi bila mogoča samo ob plačilu carin in drugih dajatev. Takšni ureditvi pa vzhodni del Ukrajine nasprotuje.
-
23. 3. 2014 | Politika
Referendumi takšni in drugačni
So referendumi o neodvisnosti res prepovedani? Če je verjeti stališču Beneške komisije, posvetovalnega organa Sveta Evrope, ki je podala svoje mnenje o krimskem referendumu, potem je temu res tako. Referendum o statusu Krima, ki je privedel do pripojitve Krima Rusiji, je namreč sprožil vroče razprave v mednarodnih krogih. Evropski politiki (skupaj z mednarodnimi strokovnjaki, ki so jim uslužno stali ob strani) v tej polemiki zatrjujejo, da so referendumi o neodvisnosti nezakoniti, v kolikor jih ne dovoljujejo ustave držav (od katerih se neka entiteta odceplja), medtem ko v zadnjem času npr. predvsem ruski politiki trdijo, da so takšni referendumi ter deklaracije o neodvisnosti v resnici zakoniti. Pri tem vsaka stran navaja svoje pravne argumente – seveda tako, da lahko z njimi dokazuje samo svoj prav v nekem konkretnem primeru. V drugem primeru pa pogosto trdijo nekaj povsem drugega in se nato prozorno sklicujejo na 'posebnosti' ('sui generis') teh primerov. Kdo ima torej prav ?
-
20. 3. 2014 | Svet
Slepe ulice nove ukrajinske vlade
Vlada v Kijevu je kot odgovor na podpis ukaza, s katerim je bil Krim ponovno priključen Rusiji, napovedala tri korake: da bo Ukrajina zapustila Skupnost neodvisnih držav (CIS), da bo OZN predlagala, da Krim postane demilitarizirano območje, ter da bo za državljane Rusije po novem uvedena obveznost vstopa v državo s potnimi listi, da bi pozneje uvedli vizume. Težava vseh treh ukrepov je v tem, da v ničemer ne bodo spremenili 'de facto' spremenjenega stanja na terenu, hkrati pa so bodisi neuresničljivi bodisi bodo še dodatno prilili olja na ogenj nestabilne vzhodne Ukrajine.
-
16. 3. 2014, 18:35 | Svet
Referendum o statusu Krima in njegovi priključitvi Ruski federaciji je sprožil številne burne odzive v mednarodni javnosti. Medtem ko so prebivalci Krima odločali - pri čemer je bila njihova odločitev pravzaprav znana že v naprej - so v Bruslju in Washingtonu izvajali zadnje priprave za sprožitev sankcij zoper Rusijo. Rusija je že pred tem z vetom preprečila sprejem resolucije, ki bi referendum razglasila za nezakonitega in države sveta pozvala, da naj ne priznajo njegove rezultate. Kitajska se je vzdržala, rusko vodstvo pa je vztrajalo, da so koraki, ki jih izvaja "legitimno vodstvo Krima" popolnoma "v skladu z mednarodnim pravom."
-
15. 3. 2014, 16:15 | Svet
Medtem ko se na Krimu prebivalci pripravljajo na jutrišnji referendum, se ruski poslovneži pripravljajo na sankcije ZDA in EU. Dogajanje na trgih je pomembno tudi zato, ker se da na podlagi tega dogajanja tudi lepo napovedati, kaj se bo dogajalo v prihodnje. In če je verjeti tem podatkom, potem je očitno vsaj dvoje: da so v najvišjih krogih Rusije za verjetno zaostritev v Ukrajini vedeli že mesec dni pred tragičnim preobratom, ki je razklal državo, hkrati pa se je že pred sankcijami ZDA in EU, ki bodo sprožene v ponedeljek, pričel obsežen beg ruskega kapitala iz »zahodnih« bančnih računov.
-
14. 3. 2014 | Družba
Novinar Glenn Greenwald, ki dela za The Intercept, je svetu na podlagi dokumentov Edwarda Snowdna znova razkril nekaj najbolj skritih tehnik tajnih služb. Ta zadnja razkritja so pokazala, da so nevarnosti, ki jih predstavlja delovanje tajnih služb še veliko večje, kot smo lahko predvidevali.
-
10. 3. 2014 | Svet
Kaotične razmere v 'osvobojeni' Libiji
Libijski minister za obrambo je libijski vojski oziroma enotam, ki so zveste vladi v Tripoliju, ukazal, da lahko uporabijo silo, da bi zaustavile tanker, ki pluje pod zastavo Severne Koreje in ki je se nahaja v pristanišču, ki ga nadzorujejo uporniki. Državna agencija LANA je zapisala, da so oblasti v Libiji »dovolile uporabo sile« ter da bo »odgovornost za kakršnekoli posledice na strani lastnika ladje«.
-
6. 3. 2014 | Politika
»Za ostrostrelci ni stal Janukovič«
Prestrežen telefonski pogovor med visoko predstavnico za zunanjo politiko EU Catherine Ashton in estonskim zunanjim ministrom Urmasom Paetom je razkril, da tudi po ocenah medicinskega osebja ukrajinskih protestnikov ostrostrelci, ki so ubijali protestnike in policiste, niso bili odposlani ali najeti s strani predsednika Ukrajine Viktorja Janukoviča, pač pa s strani tedanje opozicije, ki prav zato po prihodu na oblast ni imela nikakršne želje, da bi preiskala zločine. Prestrežen pogovor je dolg 11 minut, njegovo avtentičnost pa je že potrdilo estonsko zunanje ministrstvo, ki je dejalo, da k povedanemu nima kaj dodati. Posnetek je mogoče poslušati tudi preko servisa YouTube, kjer je objavljen pod imenom Michael Bergman in je podpisan kot »častniki varnostne službe Ukrajine (SBU), ki so zvesti pregnanemu predsedniku Viktorju Janukoviču«.
-
5. 3. 2014 | Družba
'Optični živec' v vaši spletni kameri
Podatki Edwarda Snowdna, ki jih je nekdanji sodelavec ameriške obveščevalne službe NSA zbral v času svojega dela za agencijo, so znova razkrili nekaj presenetljivega. Gre za program 'Optični živec', s katerim so obveščevalci preko servisa Yahoo zbirali in zbrali na milijone osebnih slik uporabnikov te storitve. In to tako, da so s pomočjo računalniških kamer uporabnikov in seveda brez njihove vednosti slikali njihove lastnike. Vse to je bilo delo britanskega 'urada za komuniciranje' GCHQ, ki se je po Snowdnovih podatkih že doslej ponašal s podobnimi uspehi, na primer z vohunjenjem za številnimi evropskimi politiki.
-
4. 3. 2014 | Svet
Najbogatejši pridiga o najrevnejših
Bill Gates, najbogatejši človek na svetu, ustanovitelj Microsofta, ki je lastnik več kot 78 milijard dolarjev, je objavil tridelni prispevek, v katerem obračunava s »tremi miti, ki onemogočajo napredek revnih«. Njegov prispevek pa ni napisan v vlogi ustanovitelja in največjega lastnika Microsofta. Napisal ga je v vlogi dobrotnika. Bill Gates in njegova soproga Melinda sicer v zadnjem času večino svojega časa res posvečata različnim dobrodelnim projektom, ki jih podpirajo v njihovi fundaciji Bill & Melinda Gates Foundation, ki ji je Bill Gates namenil več kot 28 milijard dolarjev sredstev in se ukvarja z vsem mogočim, od raziskav, ki naj bi privedle do boljših kondomov, do preprečevanja HIV-a in drugih nalezljivih bolezni. Z večino zapisanega v zvezi s tem kako koristna je dobrodelnost in zakaj tuja pomoč revnim državam ni »metanje denarja vstran«, se je seveda mogoče strinjati. Bolj problematičen pa je prvi del zapisa, v katerem Bill Gates obračunava z mitom, da »bodo revne države ostale revne«.
-
2. 3. 2014 | Svet
Veselje opozicijskih politikov v Ukrajini in njihovih sponzorjev je trajalo manj kot 24 ur. Dogodki v Ukrajini so si sledili z bliskovito naglico. Takoj potem, ko je bil 21. februarja v Kijevu med opozicijskimi voditelji, zunanjimi ministri Poljske, Nemčije in Francije ter predsednikom Ukrajine Viktorjem Janukovičem, podpisan sporazum o koncu krize, je opozicija izkoristila priložnost, prevzela oblast v parlamentu s pomočjo prebeglih poslancev Stranke regij, razpisala tiralico za lastnim predsednikom in ukinila ruski jezik kot jezik tistih regij, v katerem živi velika večina rusko govorečih državljanov.
