»Nad našim predsedovanjem lebdi velik črn oblak, naša podoba v Bruslju je katastrofalna«

Socialni demokrati so v zadnjem desetletju v Evropi izgubljali podporo. Njihovi volivci so se selili k novim levim strankam, v Nemčiji recimo predvsem k Zelenim ali Levici, drugod celo k skrajno desnim, populističnim strankam, kot so v Avstriji Svobodnjaki. Podobno usodo so v Sloveniji doživeli tudi v SD, kjer pa se v zadnjem obdobju spet pobirajo. Stranka SD je danes, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, najmočnejša opozicijska stranka, Tanja Fajon, ki so jo za predsednico izvolili lani oktobra, pa možna prihodnja mandatarka.

Na strani ljudi ali politične stranke?

»Neprijavljenih shodov, brez ustrezne reakcije policije, ne smemo več tolerirati,« je minister za notranje zadeve Aleš Hojs prek Twitterja med drugim sporočil policiji, potem ko je ta s protivladnega shoda na Prešernovem trgu v Ljubljani odpeljala skupinico neonacistov, ki so v želji po provokaciji zavzeli improvizirani protestniški oder. S tem je notranji minister protivladne proteste označil za nelegalne, torej protizakonite, kakor jih sicer opisuje strankarsko-civilnodružbeni propagandni aparat SDS. Da neprijavljeni shodi nikakor ne morejo biti nezakoniti, so ministru zdaj pojasnili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Vprašanje pa je tudi, ali sploh drži očitek, da so petkovi protivladni protesti tudi smiselno – z vidika obveznosti, ki jih ima z njimi policija – res »neprijavljeni«.

Načrtno onemogočanje referenduma?

Dandanes v delujočih demokracijah nihče javno ne sili ljudi k temu, da na volitvah obkrožijo točno določeno politično stranko ali ta ali oni referendumski odgovor, in nihče volivcem tudi javno ne prepoveduje udeležbe na volitvah ali jim prepoveduje glasovati za tisto, v kar verjamejo. Obstajajo pa številni drugi načini oteževanja in omejevanja glasovanja in s tem vplivanja na volilni izid. Neskončen vir navdiha za takšno početje najdemo v eni najstarejših sodobnih demokracij, v ZDA, kjer republikanska stranka že desetletja korak za korakom omejuje pravico do glasovanja na različne načine, a z istim namenom, da se volitev udeleži čim manj pripadnikov najrazličnejših manjšin, saj ti večinoma glasujejo za demokrate. V Sloveniji doslej neposrednih oblastnih preprečitev glasovanja nismo doživeli, se pa pod sedanjo vlado spreminja tudi to.

Revizija po nareku velikega osamosvojitelja Janeza Janše 

V počastitev 30-letnice samostojnosti Slovenije je na Brdu zrasel spomenik Demosu, v Poljčah spominska plošča v spomin na razpravo o smernicah za obrambo Slovenije, na predsedniški palači še ena v čast osamosvojiteljem in na Cankarjevem domu druga, posvečena ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa. Ravno prejšnji konec tedna pa je bil med eno od prireditev ob 30-letnici samostojnosti države odkrit še spomenik v obliki križa, posvečen prvi maši za slovenske vojake. Postavili sta ga Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska.

Bodi kaplja, bodimo slap

Februar. Delno zaprtje države. Ekipa Inštituta 8. marec se pripravlja na začetek zbiranja podpisov za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva po modelu samo JA pomeni JA. Preproste ideje, da je telo vsakogar nedotakljivo brez njegove predhodne svobodne privolitve, leta ni bilo mogoče spraviti v zakon. Napisali smo zakon, zbrali široko ekipo prostovoljcev, pripravili jasno strategijo in se polni energije pripravljali na začetek še enega boja.

Anticepilec v precepu

Internet utegne biti hecna reč in radi pravimo, da na njem stvari ostanejo za vedno. Ravno prejšnji teden je preteklost, z manjšo pomočjo slovenske tvitosfere, prišla strašit Edvarda Kadiča, ta hip verjetno najpomembnejšega svetovalca vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki naj bi bil odgovoren za vodenje promocije cepljenja. A kako naj bi to sploh uspešno počel, če izkušenj z vodenjem takega projekta nima, predvsem pa je – anticepilec?

Vlado Miheljak

9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Dva leva

Vse poti vodijo v Murgle

Vse skupaj je bilo zamišljeno pravljično, tako rekoč arhetipsko. Kot če bi režimu všečni režiser v epopeji o Noriškem kraljestvu ekraniziral duhovno središče dežele. Fotogenični Blejski otok. Kičasto, kot da bi si v svojem ničkolikokrat izpričanem okusu noriški kraljevič sam zamislil kraj in podobo iniciacije in inavguracije. On kajpak v naslovni vlogi. In emisarji srednjega sveta, posedeni po stopnišču, ki vodi v drevno svetišče na vrhu otoka. A od tu naprej je vse napačno in narobe.

»Ne (s)pustite vode iz svojih rok«

Andreas Malm (1977) je predavatelj ekologije človeka na Univerzi v Lundu na Švedskem, raziskovalec, ki skozi prizmo ekonomske zgodovine raziskuje vzroke za podnebni zlom, pred katerim smo, in je, posledično, zaprisežen okoljski aktivist, borec proti industriji fosilnih goriv. Njegova knjiga How to Blow Up a Pipeline: Learning to Fight in a World on Fire preizprašuje primernost standardnih nenasilnih strategij boja, pri katerih vztrajajo okoljska gibanja, čeprav so razmere žgoče in bi bilo nujno ukrepati. Prav ta knjiga je vznemirila režiserja Žigo Divjaka, ki je Malma povabil v Slovensko mladinsko gledališče k vajam za študij avtorskega projekta Vročina. Prejšnji teden je bil Malm drugič v Ljubljani.

Nove Vizjakove zvijače

Na nedeljskem referendumu bodo volivke in volivci odločili o usodi zakona o vodah, s katerim želi vlada razširiti mogoče posege v vodna in priobalna zemljišča, in to kljub širokemu nasprotovanju stroke in opozorilom, da s tem kršimo vodno direktivo EU. Vlada želi na občutljivih zemljiščih med drugim omogočiti postavljanje tako imenovanih enostavnih objektov, kot jih opredeljuje gradbena zakonodaja.

Se je Facebook res poskušal vmešati v referendum o vodah?

Pobudniki referenduma proti škodljivemu zakonu o vodah so se s številnimi težavami spoprijemali že med zbiranjem podpisov za sklic referenduma, ko se je začelo predčasno glasovanje, pa so se težave samo še stopnjevale. Ena od njih je bila povsem nova in zato še posebej zanimiva. Mar je res mogoče, da je Facebook nekaterim uporabnikom namerno onemogočil deljenje vsebin v povezavi s podporo nedeljskemu referendumu?

Zakaj ne bi za svoj poslovni model raje izbrali demokracije

Skočimo za trenutek v umazano preteklost – v čas divjega kapitalizma 19. stoletja, pred katerim so nas vedno tako zelo svarili. Recimo: leta 1893 je Ameriko zajela huda, res strašna finančna in gospodarska kriza. Propadlo je 642 bank in 16 tisoč podjetij, število brezposelnih se je sunkovito povzpelo na tri milijone, ekonomska in dohodkovna neenakost se je poglobila do skrajnosti. Elite niso skrivale svojega božjega kompleksa – magnat Chauncey M. Depew je rekel, da lahko 50 najbogatejših Američanov dobesedno »ustavi« Ameriko. Brez problema. Z njo lahko počnejo, kar hočejo.

Diplomatova hči

Ko je ugledni slovenski politik, med drugim veleposlanik v Indiji in Nepalu v obdobju razpada Jugoslavije, veleposlanik Republike Slovenije v Washingtonu in na Dunaju, veleposlanik pri OZN v New Yorku in ustavni sodnik, danes pa upokojeni Pahorjev svetovalec za mednarodno pravo in odnose in vse glasnejši simpatizer vlade Janeza Janše dr. Ernest Petrič postal veleposlanik v ZDA, je njegova takrat osemletna hči Eva na slavnostnem sprejemu očarala Georgea in Barbaro Bush.

Po desetletju zgodovinskega revizionizma hrvaška Wikipedija odstranila lažnive administratorje

Največja spletna enciklopedija Wikipedija je posumila, da njeno hrvaško podstran zlorabljajo v politične namene. Prve napake je zaznala že leta 2013, lani pa se je odločila svojo hrvaško različico temeljito pregledati. Zaposlila je hrvaško govorečega revizorja, katerega naloga je bila prebiranje člankov in ocenjevanje količine dezinformacij. V mesecih podrobnega pregledovanja je nadzornik našel za 60 tipkanih strani spornih zapisov. Na podlagi najdenega je ugotovil, da hrvaška Wikipedija širi skrajnodesničarsko propagando, ki je najočitnejša pri geslih, povezanih z domačim dogajanjem med drugo svetovno vojno.

Če je to sanjski moški, je čas, da moške v Slovenijo začnemo uvažati

Zdaj, ko smo prišli do zaključka velike pomladne romance Sanjski moški, ko se je pol Slovenije nehalo nasmihati robatim slaboumnostim in cenenemu neokonservativnemu pogledu na razmerja, druga polovica pa je že potrta, ker je sanjska zveza trajala le do trenutka, ko so pospravili sceno te stare licenčne oddaje, si bomo seveda tudi mi privoščili mnenje o vsem skupaj.

Ruanda in Venezuela in Slovenija

Je Slovenija res neprijazna do podjetnikov? Ker je tu zanje domnevno preveč birokratskih ovir, namerava vlada poenostaviti pridobivanje gradbenih dovoljenj in uvesti socialno kapico, s katero bi najbolje plačanim zamrznili plačilo socialnih prispevkov. A ko so v Veliki Britaniji – na njihovem podjetniškem spletnem informacijskem portalu Businessfinancing – konec prejšnjega meseca primerjali ureditve po svetu, so ugotovili, da je Slovenija dejansko eno najprijaznejših okolij.

»V naši šoli ne vzgajamo le čebel delavk, ampak hočemo, da so učenci sposobni kritičnega razmišljanja«

Četudi še zdaleč ni mogoče reči, da je slovenski izobraževalni sistem slab, sodobni trendi in premik od formalnih referenc k veščinam terjajo prilagoditve. Znanje namreč obstaja tudi onkraj številčnih ocen, sreča ni le dobro plačana služba in zdravje neke skupnosti ni odvisno zgolj od rasti BDP, opozarja 64-letni John Newton, ravnatelj nedavno ustanovljene Ljubljanske mednarodne šole (LIS, Ljubljana International School), v sklopu katere delujejo vrtec, osnovna šola in gimnazija. Newton je svoj čas vodil podjetje z 80 zaposlenimi, nato je na gimnaziji v Minnesoti poučeval zgodovino, v Slovenijo pa je prišel kot ravnatelj mednarodne šole QSI, ki je v Ljubljani delovala od leta 1995 pa do 2020.

Janko Lorenci

9. 7. 2021  |  Mladina 27  |  Kolumna

Druga osamosvojitev

Janez Janša je nevaren in škodljiv, a izjemno trdoživ politik. To mu uspeva, ker čas in globalno prevladujoča ureditev producirata avtoritarce. Uspeva pa tudi osebno. Na samem začetku kariere je po zanj srečnih naključjih in v kasnejšo nesrečo naroda postal narodni junak. Je sposoben organizator, ustvaril je močno stranko po svoji nelepi podobi in zveste volivce, ki potrebujejo Voditelja. Z brezobzirnostjo, makiavelizmom in zagrizenostjo normalnejše okolje vedno znova preseneča, hkrati pa se je v skrajnega desničarja levil postopoma in Slovenijo po koščkih navajal na janšizem v vedno hujši obliki. V zadnjem mandatu mu je prav prišla tudi epidemija.

Kako se ženske zaščitijo pred primitivnostjo sodobnosti

Sestre morda niso najboljši slovenski film vseh časov, toda izgledajo tako. Radikalno, boleče, transformativno. Nanje lahko plešeš. »Vse se začne v glavi,« so prve besede, ki jih slišimo. »Potem začneš videvat slike, kaj vse lahko narediš in kaj hočeš, da se zgodi. Potem se te slike tako hitro menjajo in vse se tako hitro dogaja v glavi, da začneš samo rdeče videt. Vse, kar vidiš, je rdeče. In kako hočeš samo to ven dat – in edini način, da to ven daš, je, da nekaj udariš. Saj ni treba, da je oseba – samo da tebe zaboli.« In Sestre udarijo. In vidijo rdeče.