Protesti po umoru novinarja na paradi ponosa

Na tisoče Gruzijcev se je včeraj zvečer odpravilo na ulice in zahtevalo odstop vlade. Jezo množice so sprožili napadi skrajnih desničarjev na številne novinarje, ki so nedavno spremljali protest proti načrtovani paradi ponosa. Televizijskega snemalca, ki je bil med napadenimi, so v nedeljo zjutraj našli mrtvega.

Na referendum brezplačno prepeljali skoraj 800 starejših 

Taksisti so v večjih slovenskih mestih v nedeljo na volišča brezplačno prepeljali skoraj 800 stanovalcev domov za starejše, ki so se tako lahko izrekli o noveli zakona o vodah. Kot je za STA povedala predstavnica Sindikata taksistov pri ZSSS Petra Krištof, jih je odziv zelo presenetil, saj takšne številke niso pričakovali.

Na Exitu se je vsako noč zabavalo kar 40.000 obiskovalcev 

Srbski festival Exit, ki je potekal med 8. in 11. julijem v Novem Sadu, je na noč privabil 40.000 obiskovalcev, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili organizatorji. Desettisoče Evropejcev se je tako zabavalo v sloviti Petrovaradinski trdnjavi nad reko Donavo, kjer sta glasbo med drugim vrtela David Guetta in Nina Kraviz.

Ljudje, ki imajo iskrene namene, se ne obnašajo na tak način

Lep pozdrav, jaz sem Filip iz Danes je nov dan in na referendumu bom glasoval proti, zato ker ne zaupam vladi.

Naravovarstveniki smo proti, stroka je proti

Na referendumu bom glasovala proti in to zato, ker zaupam v znanost. Prihajam iz Greenpeacea, mednarodne okoljevarstvene organizacije in mi se pri našem delu vsakodnevno srečujemo z dognanji in ugotovitvami znanstvenikov.

Ljudje si želijo posedati ob vodi, ne pa na parkirišču ali nakupovalnem središču

Z varstvom okolja se ukvarjam že več kot 15 let in naša voda še nikoli ni bila tako ogrožena. Na referendumu bom glasovala proti, ker se dobro zavedam, da je ohranjena narava predpogoj za vsako dobro življenje. Je pa tudi predpogoj za našo pomembno gospodarsko dejavnost.

»Družba generaciji, rojeni v devetdesetih, ne dovoljuje prevzemanja odgovornosti«

V besedila, ki jih piše zase in za druge glasbenike, ena izmed njih je na primer Senidah, pretaka svoje videnje sveta, zna pa tudi prepričljivo oživiti – tako v gledališču kot na filmu – like pisatelja Gorana Vojnovića. Krnetić je za Mladino spregovoril o sentimentu svoje generacije, ki ni dovolj slišana in upoštevana, četudi stopa v tretje desetletje, stanju kulture pri nas, lažni morali, gibanju #MeToo, kulturi afterpartyjev, subkulturi priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije danes, tradiciji in progresivnosti ter še čem.

Skrb za »domoljubje« se nadaljuje tudi pod tretjo Janševo vlado

"Zdaj že pregovorno razklana Slovenija je v 21. stoletje zakorakala z jasnim ciljem: vstopiti v EU in Nato ter se mednarodno uveljaviti kot najbolj uspešna nekdanja jugoslovanska republika. 16. junija 2001 sta se na Brdu pri Kranju srečala George W. Bush in Vladimir Putin. Slovenija je bila nekaj dni v središču svetovne pozornosti. Marca 2003 je potekal dvojni referendum pod geslom »Doma v Evropi, varni v Natu«. Za vstop v Nato je glasovalo 66 % volivcev, a od takrat je, ne le pri Slovencih, podpora mednarodni vojaški zvezi zaradi globalnih konfliktov, posebej po 11. septembru 2001, upadla. Za vstop v EU je pri nas glasovalo 89 % volivcev, kar jasno kaže na poenoteno zaupanje evropskim vrednotam ter institucijam. A tudi med referendumsko kampanjo so nekateri politiki t. i. slovenske pomladi, posebej Alojz Peterle, domoljubje izkazovali na svojstven način. Nenehno so poudarjali, da se odločamo o vstopu v Evropsko zvezo in ne unijo," je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisala dr. Darja Kerec, zgodovinarka.

Glasujte proti neupoštevanju stroke, proti izključevanju ljudi iz odločanja o naši prihodnosti 

Sem okoljevarstveni pravnik. In tako kot ni nobenega naravoslovnega strokovnjaka med poslanci, tako tudi ni nobenega pravnika, ki bi si drznil upravičevati stvari, ki prihajajo iz vaših ust (naslovljeno na predstavnike strank, ki podpirajo novelo).

Nedeljska poezija #73

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Mateja Krajnca iz zbirke London.

Naš standard je bil v letu osamosvojitve boljši, kot je trdil Janša

Predsednik vlade Janez Janša je 19. junija na kongresu SDS dejal, da si »pred tridesetimi leti si nismo mogli niti v sanjah predstavljati, da bo Slovenija leta 2021 že drugič kot polnopravna članica vodila svet Evropske unije, da bo dosegla skok v standardu, ko smo v tridesetih letih napredovali tam nekje od 27 odstotkov povprečnega avstrijskega standarda do 90 odstotkov evropskega povprečja«.

Protest v znamenju nedeljskega referenduma

Petkov protest na Prešernovem trgu je bil tokrat namenjen javnemu pozivu k udeležitvi nedeljskega referenduma o noveli zakona o vodah. Opozoriti so želeli na spornost novele in na težave pri predčasnem glasovanju, ki naj bi ogrožale demokratično glasovanje, so sporočili s Protestne ljudske skupščine. Dogajanje je prvič potekalo tudi na Ljubljanici.

Janša, Orban in višegrajci v Ljubljani

Predsednik vlade Janez Janša je v Ljubljani gostil predsednike vlad Višegrajske skupine (V4) ‒ Madžarske, Češke, Slovaške in Poljske, Viktorja Orbana, Andreja Babiša, Eduarda Hegerja in Mateusza Morawieckija. Osrednje teme pogovorov so bile prioritete predsedovanja Slovenije Svetu EU, konferenca o prihodnosti Evrope, situacija na Zahodnem Balkanu in ostale aktualne evropske teme.

Leve in desne vode nimamo, če odpremo pipo na levi, priteče topla voda

Predlagatelji zakona še tisočkrat ponovijo svoje laži, bom na referendumu glasoval proti. Zato, ker ta zakon ogroža tisto, kar je za Slovenijo največja nacionalna vrednota. Zakon je nastal z zavajanjem, da gre zgolj za zagotavljanje sredstev za poplavno varnost.

Naš odnos do narave je treba temeljito prevetriti

Sem predstavnik WWF (World Wildlife Fund), svetovne organizacije za naravo, ki deluje v več kot 100 državah sveta. Sam se z varstvom in ohranjanjem narave ljubiteljsko ukvarjam že več kot 40, profesionalno pa več kot 30 let.

Glasovala bom proti, zato ker želim podpreti svojo skupnost

Glasovala bom proti, zato ker želim podpreti svojo skupnost. Skupnost, ki je delala v teh zadnjih mesecih na tem, da smo prišli do točke, da bo izveden referendum. Skupnost, ki ji pripada gospod Miro iz Doma starejših občanov v Slovenski Bistrici. Skupnost, ki ji pripada Katarina, ki je z dojenčkom hodila dežurat pred Tobačno, da je zbirala podpise. Skupnost v Slovenj Gradcu, kjer se je aktivirala krasna ekipa.

Ljudem priteče iz pip motna in umazana voda. To je sprevrženo!

Mi smo proti zakonu, ker se korupcija in podjetja nimajo kaj vmešavati v pitno vodo. Prihajam iz okolice Salonita Anhovo in nihče ne bi smel imeti takih težav s pitno vodo, kot jih imamo pri nas.

Vladni zakon omogoča pozidavo vodnih in priobalnih zemljišč 

Društvo za preučevanje rib Slovenije smo svoje življenje posvetili varstvu rib in njihovih habitatov. Ribe so ena najbolj ogroženih skupin živalskih vrst. Tudi v Sloveniji smo priča upadu populacij in izginjanju ribjih vrst. Zakon bo neposredno škodoval ribam in njihovim habitatom. Poslabšal bo stanje površinskih in podzemnih voda, s tem pa ogrozil pitno vodo.

Volja ljudi mora biti upoštevana

Na referendumu bom glasovala proti, ker mora biti volja ljudi upoštevana. Več kot 60.000 ljudi je oddalo podpis v podporo referenduma, in to overjen podpis. Sem ena tistih, ki smo organizirali akcije Očistimo Slovenijo, kjer je sodelovalo skoraj 300.000 ljudi. Vse to kaže na to, da nam res ni vseeno, kaj dogaja z našim okoljem in naravo. Čistili smo potoke, reke, jezera, brezplačno, večkrat in vsako leto! In ne bomo dopustili, da se ljudem vzame nekaj, kar je skupno. To je voda in to je naša narava.

Nov zakon je jasno spisan v korist posestnikov kapitala

Tako kot smo delavke in delavci izkoriščani na delovnih mestih in smo za kapital le sredstvo za ustvarjanje profita, tako je lahko tudi vsak košček narave zgolj sredstvo, ki peščici kapitalistov omogoča bogatenje. Na referendumu bomo glasovali proti, ker želimo, da obrežja rek ostanejo skupno dobro in ne zgolj vir dobičkov za zasebnike.

Ta zakon ima precej lukenj, ki se lahko zlorabijo

Sem Tomaž Ogrin, magister kemije, ki se prostovoljno že več let ukvarjam z okoljevarstvom in naravovarstvom ter sodelujem tudi v sodnih postopkih.

»Država trenutno deluje proti interesom ljudstva«

"Država trenutno deluje proti interesom ljudstva. Tako bo vse dotlej, dokler ljudstvo ne bo imelo glavne besede, ali za začetek vsaj več besede, pri oblikovanju, izvajanju in nadzorovanju državne politike. Kričeči primer vladne politike, ki je v nasprotju z najbolj temeljnimi interesi današnjih in prihodnjih prebivalcev te dežele in države, je novela zakona o vodi. Obenem pa je mobilizacija proti sprejetju tega zakona dober zgled boja za vpliv ljudstva na oblikovanje državne politike. Ker vlada ni dopustila potrebne javne razprave in je ignorirala nasprotovanje zlasti naravovarstvene in vodarske stroke, je bila dana pobuda za referendum o spornem zakonu. Po njenem uspehu imamo zdaj priložnost – in državljansko dolžnost – glasovati o tem zakonu na referendumu, ki bo to nedeljo."

»Patriarhat je treba rušiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi«

"Patriarhat je treba rušiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kot pisateljica verjamem, da imam na razpolago različne strategije, odvisno od tega, ali poskušam podajati informacije ali pa imam pred očmi predvsem estetske cilje. Vprašanje slovničnega spola je zame predvsem povezano z vprašanji vsebine, šele potem s politično opredeljenostjo. Ne gre toliko za promoviranje takšne ali drugačne politične agende, prej za preizpraševanje, kakšen jezik potrebujem, da bom lahko povedala, kar poskušam ubesediti."

Izšla je nova Mladina: OBVEZNO CEPLJENJE?

Izšla je nova Mladina! Ilustracijo na naslovnici je ustvaril Franco Juri. Kako je slovenska vlada zavozila cepljenje in zakaj moramo biti državljani pametnejši od nje? Odgovore poiščite v naslovni temi nove Mladine, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani.

»Dokler bo Dimitrij Rupel na čelu JAK, me ne zanima sodelovanje«

Tematiko posledic razpada Jugoslavije je pisatelj Goran Vojnović obdelal v dveh romanih, Jugoslavija, moja dežela in Figa – oba sta tako kot prvenec prejela nagrado za najboljši slovenski roman in bila postavljena na gledališki oder. A Vojnovića ne zaposlujejo le »jugo fantazme«, kot mu radi očitajo politiki z desnega pola; opozoriti velja na njegove kolumne z osvobajajočo iskrenostjo, značilno za ljudi, ki so pomirjeni s sabo. V njih je skozi leta obravnaval najrazličnejše teme, od rušenja Roga do cepljenja in novega vodstva Javne agencije za knjigo – nekaj smo jih načeli tudi v intervjuju za posebno številko Mladine, v katerem je Vojnović med drugim spregovoril o stanovanjski problematiki Ljubljančanov, zmerljivkah, ki v njegovo smer prihajajo z desnice, življenju med pandemijo, posedanju v kafičih in vladnih provokacijah.

Vprašanje o kulturi je vprašanje o narodu

"Vprašanje o kulturi je vprašanje o narodu. Ali drugače: nacionalno vprašanje je predvsem pri malih narodih kulturno in politično vprašanje. To so bile pogoste definicije, ki smo jih velikokrat poslušali v času slovenskega socializma. Izrazito v šestdesetih in sedemdesetih letih, na drugačen način v osemdesetih, v devetdesetih pa so se takšne misli umaknile ideji o kulturi, ki naj se ne meša več v politiko. Eden od kulturnih ministrov je, ne tako davno, celo izjavil, da je čas, da vodenje države in naroda prevzamejo politiki, kultura pa naj se ukvarja sama s sabo; da ni več nobene potrebe, da bi kultura in umetnost bili še naprej nosilki državotvornosti in narodotvornosti. S tem se ne bi strinjali niti mnogo večji narodi, ki imajo večstoletno državno tradicijo,"  je v posebni številki Mladine ROJSTVO DRŽAVE (3. DEL), ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, med drugim zapisal Vinko Möderndorfer.

Film tedna: Gloria mundi

Od 14. julija bo v Kinodvoru na ogled film Gloria mundi režiserja Roberta Guédiguiana, ki je njegovi ženi in dolgoletni sodelavki Ariane Ascaride prinesel nagrado za najboljšo igralko na beneškem filmskem festivalu.

Brez sodbe ustreljen v Gramozni jami

V Narodni galeriji bo do 3. oktobra na ogled prvi del razstave o življenju in delu vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja. Slovenska javnost ga najbolj pozna po kartah za tarok, ilustracijah prvih knjižnih izdaj Ivana Cankarja in po Levstikovem Martinu Krpanu, ki je tudi prva slovenska izvirna slikanica.