Uredništvo

• Uredništvo

  6. 12. 2021  |  Družba

  »Pandemija je v meni zbudila sovraštvo do avtoritet in absolutno mržnjo policije«

  

  Zgodovina se v javnosti najpogosteje pojavi tedaj, ko bi jo radi v kriznih časih uporabili za tolmačenje sedanjosti ali celo napovedovanje prihodnosti. In čeprav je do naših stisk in dilem v najboljšem primeru ravnodušna, skušamo iz nje iztisniti preživetvene strategije, duhovite primerjave in moralistična svarila, je poudarila zgodovinarka Manca G. Renko v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nič drugače ni bilo pri izbruhu epidemije covid-19, pri čemer so internet najprej preplavili članki o epidemijah, ki jih je človeštvo doslej že spoznalo, nato pa so se razširili na tolmačenje kriznih časov, sploh na primerjave z največjima katastrofama, ki sta se zapisali v zavest Evropejcev in Evropejk: prvo in drugo svetovno vojno."

• Uredništvo

  6. 12. 2021  |  Politika

  »Skupni interes vseh poslancev je, da to mesto ohranijo še za en mandat«

  

  "Sama institucija parlamenta je po mojem mnenju narejena tako, da ljudi spreminja, jih ukaluplja s svojim načinom delovanja. Temu se je zelo težko izog­niti, vsaj malo se 'prime' vsakogar. Tja prideš za štiri leta, imaš dobro plačo, družbeni status, občutek, da delaš nekaj vrednega, nekaj, kar ima smisel, nimaš osemurnega delavnika, postopoma izgubljaš stik s svetom zunaj institucije."

• Uredništvo

  6. 12. 2021  |  Družba

  »Mi smo družba, ki je ni, ker če bi bila, bi pomislila na svojo prihodnost«

  

  "Še veliko bolj resno pa me skrbi, da z novo reformo postaja očitno, da v Sloveniji res ne razumemo in tudi res ne želimo razumeti pomena javne televizije onkraj naslednjih volitev. Očitno je namreč, da si prav nihče od odgovornih na RTV-ju ni vzel niti pet minut časa za razmislek o tem, kakšno vlogo naj bi v času družbenih omrežij in lažnih novic, v času netflixov in youtubov, v času zdravstvenih, ekoloških in umetnointeligenčnih kriz odigrala javna televizija."

• Uredništvo

  5. 12. 2021  |  Družba

  »Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru?«

  

  "Cepljenje zame ni bila neka težka odločitev. Brez pretirano globokega razmišljanja sem se prijavil in postavil v vrsto, da bi čim prej opravil z obveznostjo," poudarja Miha Blažič - N'toko v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nobenega velikega zaupanja v znanost ni bilo za tem, nobene ljubezni do vlade ali farmacevtske industrije, le gola pragmatičnost. V dolgi seriji kapitulacij pred zahtevami moderne družbe je bila ta morda še najlažja. Ali sem se z izpolnitvijo PCT pogojev vdal fašističnemu nadzoru? Eh, to sem naredil že zdavnaj. Kolikokrat do zdaj sem že požrl, karkoli mi je v grlo stlačila kaka korporacija? Kolikokrat sem se podvrgel državnemu in zasebnemu nadzoru? V tej točki sem že tako komodificirano bitje, da bi bilo čisto vseeno, če mi vbrizgajo čip ali me priklopijo na 5G," dodaja. 

• Uredništvo

  5. 12. 2021  |  Politika

  »Če padejo tožilci, bodo na vrsti sodniki. In če padejo sodniki ...«

  

  "Tretja Janševa vlada je najprej in najbolj izrazito pritisnila na policijo, ki je del izvršilne oblasti in njen organ v sestavi. Naslednje je bilo na vrsti pravosodje, najprej tožilci. Čeprav je tožilstvo del izvršilne oblasti, je hkrati tudi del pravosodja, tožilci pa so pri svojem delu neodvisni. Odločajo o tem, koga bodo kazensko preganjali in, še pomembneje, koga ne bodo preganjali (v primeru kazenskega pregona ima zadnjo besedo vendarle sodišče, zavržene ovadbe pa so praktično zaključena zgodba). Če padejo tožilci, bodo na vrsti sodniki, ki predstavljajo ločeno vejo oblasti in so zato lahko najbolj nadležna ovira. Če padejo tudi sodniki, je pred slovenskimi iliberalnimi demokrati samo še prazna avtocesta do Budimpešte ali Varšave."

• Uredništvo

  5. 12. 2021  |  Družba

  »Vlada skrajnih nasilnežev ne sme vzpodbujati k napadanju novinarjev«

  

  "Verbalni napadi so nadomestek fizičnim napadom. Če je verbalnih napadov vse več, še posebno, če ti prihajajo od vlade ali velikih korporacij, potem to pošilja družbi zelo močno sporočilo, da so napadi na novinarje nekaj dovoljenega. Vsaka država ima nore ljudi. Vlada mora biti zelo previdna, da takšnih skrajnih nasilnežev ne vzpodbuja k napadanju novinarjev."

• Uredništvo

  5. 12. 2021  |  Kultura

  Nedeljska poezija #94

  

  V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Jerneja Županiča iz zbirke Orodje za razgradnjo imperija.

• Uredništvo

  4. 12. 2021  |  Politika

  »Za vse, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje«

  

  "Janša je namreč javno dokazal, da je s kalkulativno zlorabo demokratičnih pravil mogoče realizirati povsem nedemokratične, da ne rečem totalitarne interese. In cilje. Kljub mnenju stroke. Kljub mnenju zaposlenih. In kljub mnenju javnosti. Torej vseh, ki očitno še vedno mislijo, da njihovo mnenje šteje. Ne, pa ne šteje. Demokracija jim sicer omogoča, da ga izrečejo. A to izrekanje ni nič drugega kot nepomembno čivkanje vrabcev na drevesu. Ki nima nobenega, ampak res nobenega vpliva na potek dogodkov. Janši je uspelo izničiti ne samo pravo vsebino demokratičnega odločanja, ampak tudi mnenje stroke, javnosti in izvajalcev programa. Po demokratični poti. Janša javno demonstrira, da je demokracija zanj izigravanje demokracije. Seveda tako, da formalno in pravno ni nič narobe."

• Uredništvo

  4. 12. 2021  |  Družba

  »44 minut njunega pogovora ni imelo ničesar z resnim novinarstvom«

  

  "Štiriinštirideset minut njunega pogovora zato ni imelo ničesar z resnim novinarstvom, ki bi se informirano in empatično lotilo teme spolnega nadlegovanja, katerega žrtev je bila pred nedavnim intervjuvanka. Snovalci oddaje so se namesto tega raje odločili za posnetke njenih vlog, ki igralko čim bolj seksualizirajo, ter za zaprt tip vprašanj, polnih insinuacij, ki predpostavljajo odgovore in vzpostavljajo zaokrožen portret igralke. Snovalci oddaje so se odločili, da žensko spet prikažejo kot lahkoživko, moškega storilca pa operejo krivde tako, da njegovo ime in njegova dejanja izvzamejo iz debate."

• Uredništvo

  4. 12. 2021  |  Družba

  »Pretvarjanje, da je znanost neodvisna od politike in družbe, je naivno«

  

  Ni znanosti onkraj vrednotnega sistema družbe. Vrednote in pogledi na svet posameznih znanstvenic in znanstvenikov – konservativni, liberalni, revolucionarni ali apolitični – bistveno vplivajo na njihovo raziskovalno delo ter uporabo njihovega znanja, poudarja biologinja Zarja Muršič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Znanstveniki in znanstvenice so del družbe, zato so zanje pomembne tudi izkušnje ljudi, ki se jih znanost kakorkoli dotika. Poročanje o znanosti in komunikacija znanosti mora torej vključevati in upoštevati glasove vseh nas, vendar pa ni mogoče na isto raven spravljati glasov seksistov, homofobov, rasistov ali šovinistov ter glasov tistih, ki jih ti dajejo v nič. Ljudi, ki dajejo druge ljudi v nič, ne glede na to, kako pomembni so morda kot znanstveniki in znanstvenice, ni prav promovirati, a jih je treba ločevati od njihovih del: nekatera njihova spoznanja namreč zadevajo vse nas."

• Uredništvo

  2. 12. 2021  |  Politika

  Naslovnica jutrišnje Mladine: GR€MO MI PO $VOJE

  

  Jutri izide nova Mladina! Ilustracija na naslovnici je delo Tomaža Lavriča, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Sredi kriznih razmer želijo zdravniki izstopiti iz enotnega plačnega sistema. Več o tem preberite jutri v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. decembra, dalje. #Mladina48

• Uredništvo

  2. 12. 2021  |  Svet

  »Potrebujemo spremembo v naši globalni zdravstveni arhitekturi«

  

  "Potrebujemo spremembo v naši globalni zdravstveni arhitekturi, da se bo mednarodna skupnost lahko kolektivno, učinkovito in takoj odzvala na prihodnje pandemije. Odločitev Svetovne zdravstvene skupščine se bo zato zapisala v zgodovino. Razmere in naši državljani to zahtevajo: okrepiti moramo preprečevanje pandemije, pripravljenost in odzivanje, če se v prihodnosti ne želimo znajti v podobni situaciji."

• Uredništvo

  2. 12. 2021  |  Družba

  »Kdor pri TV Slovenija izpostavlja gledanost, drsi v past«

  

  "Kdor kot osrednji argument posegov v javno radiotelevizijo izpostavlja gledanost, drsi v past. Pozornost publike je seveda pomembna, a definirati je treba, kdo gleda kaj in kdaj. Potrebna je globoka analiza vsebin, forme in 'trga'. Upoštevati je treba tudi finančno in kadrovsko podhranjenost produkcije. Prejšnja direktorica TV Slovenija Natalija Gorščak se je s temi vprašanji ukvarjala več let, pa jo je generalni direktor letos naglo odstavil, češ da zadev ne zna sanirati. Novi v. d. direktorja je po dveh mesecih uradovanja in kadrovanja – osrednji rezultat tega obdobja je protestni odstop štirih glavnih urednikov – programskemu svetu predlagal programsko-produkcijski načrt za leto 2022, v katerem manjka kup utečenih oddaj. Njihova prepoznavnost je sicer tako velika, da so proti ukinjanju protestirali akademiki, diplomati, strokovnjaki, združenja, ugledne institucije…"

• Uredništvo

  1. 12. 2021  |  Družba

  Ihan: »Na koncu dneva je čisto vseeno, kakšne izgovore iščemo za necepljenje«

  

  Vsi, ki nas opazujejo, vidijo predvsem nerazumljivo brezbrižnost do bolezni in smrti, ki kosi pred našimi nosovi, brezbrižnost do soljudi, naše prihodnosti in tudi naših lastnih življenj, pravi imunolog Alojz Ihan v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V naših neprepričljivih izgovorih glede cepljenja in zaščite vidi ostali svet samo še nezrelo kolektivno zatiskanje oči pred problemom, katerega rešitev je tako preprosta in vsem dostopna, da se malokomu sploh še ljubi izgubljati čas in energijo, da bi nas o čemerkoli prepričeval," je zapusal in dodal, da je epidemija po dveh letih za večino sveta postala le še rutinsko vprašanje osebne higiene – cepljenja in samozaščite, podobno, kot velja za umivanje zob ali menjavanje perila. 

• Uredništvo

  2. 12. 2021  |  Kultura

  Pahorjeva politika in Janševi nestrpni tviti 

  

  V Galeriji Salsaverde v Izoli bodo, 3. decembra ob 18. uri odprli razstavo Mladininega fotoreporterja Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje projekta Politika iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi bo predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa.

• Uredništvo

  1. 12. 2021  |  Politika

  »Zahodnoevropske države so do grla site razdiralcev EU, Janše, Orbana in Morawieckega«

  

  "Zahodnoevropske in predvsem skandinavske države so do grla site razdiralcev EU, Morawieckega, Orbana in Janše, te bedne falange, ki se trenutno naslaja ob barbarskem kršenju vseh azilnih pravil beguncem in ob njihovem umiranju na poljski meji; za Morawieckega so begunci prišli v pravem času, zdaj nas on brani pred vdorom barbarov, nenadoma je iz razdiralca postal branik 'naše evropske kulture'. To je pravi odgovor na prihod beguncev, ga je ob truplih otrok pohvalil tudi Janša in zemlja pod njim se ni odprla. Če jim torej evropska komisija ne zna, v tem primeru pa zaradi lastnih koristi prav perverzno tudi noče stopiti na prste, pa so močne države vendarle dosegle resnejšo uporabo in dograjevanja mehanizmov discipliniranja tistih, ki zavzeto zlorabljajo evropska sredstva in enako zavzeto spodjedajo Evropsko unijo, ki jih hrani. Evropsko sodišče je tako Poljsko in Madžarsko že usekalo po žepu, s tem pa predsednikoma zamajalo politično moč. A to še ni vse: nova nemška vlada je pravkar decidirano sporočila, da ne bo dala soglasja za denar za ti dve državi, če ne bosta odpravili kršenja vladavine prava. In mi smo jima blizu."

• Uredništvo

  1. 12. 2021  |  Družba

  »Vsi tisti, ki smo se cepili s katerimkoli cepivom, imamo še vedno veliko pokritost s protitelesi«

  

  "Zaenkrat podatki, ki jih imamo, kažejo na to, da bo tudi pri novi različici omikron zdravilo za zdravljenje covida-19 molnupiravir učinkovito. In vsi tisti, ki smo se cepili s katerimkoli cepivom, imamo še vedno veliko pokritost s protitelesi. Res pa je, da z vsako novo različico nekaj teh protiteles odpade." 

• Uredništvo

  30. 11. 2021  |  Družba

  »V zadnjih dveh letih smo se lahko prepričali v motivacijske zmogljivosti strahu«

  

  Ukrepi za blažitev pandemije so izziv sodobnega sveta, ker zahtevajo premik v vedênju, pravi sociologinja dr. Jana Javornik, ki je o tej temi spregovorila v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V zadnjih dveh letih smo se lahko prepričali v motivacijske zmogljivosti strahu. Pojav neznanega, grozečega virusa je sprožil najbolj elementarne oblike strahu. Ko se je neustavljivo približeval Sloveniji, smo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer sem takrat vodila resor visokega šolstva, uvedli elektronski predal za komunikacijo s sfero, ki smo jo pokrivali. Vsega nekaj ur po objavi naslova se je vanj vsula neobvladljiva množica vprašanj tisočerih prebivalk in prebivalcev Slovenije. Ta so, drugo za drugim, izrisala pristno človeško stisko in strah – nosečnic, staršev in starih staršev; učiteljic: kako zaščititi zdravje otrok in vnukov; organizatorjev turističnih potovanj: kako zagotoviti obstoj podjetja in zaposlenih; oseb, ki so obtičale v tujini in so se želele vrniti domov," je dejala. 

• Uredništvo

  1. 12. 2021  |  Kultura

  Plakati za kulturo

  

  V TAM-TAM-ovi plakatni galeriji Figovec bo od 3. do 31. decembra na ogled razstava plakatov za kulturo z naslovom 20+20, ki prikazuje izbor štiridesetih plakatov, nastalih v dvajsetletnem delovanju studia za vizualne komunikacije arnoldvuga+. Predstavljeni so izbrani plakati za Slovensko filharmonijo, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Mini teater, Taotech, Mladinsko knjigo, Bitef, Rotaract Club Ljubljana in Rotary Club Ljubljana, Zavod Celinka in Društvo oblikovalcev Slovenije.

• Uredništvo

  30. 11. 2021  |  Družba

  »Ne vidim razloga za omalovaževanje medicine. Cepljenje je zdaj trenutno edina rešitev.«

  

  Aleksander Merlo, specialist ginekolog in porodničar ter dolgoletni vodja porodnišnice Postojna, ki je bil leta 2019 izbran tudi za Ginekologa leta, v video izjavi prosi ljudi, da resno razmislijo in zaupajo zdravstvenim delavcem in da je cepljenje je zdaj trenutno edina rešitev. Merlo o cepljenju pravi, da ne vidi razloga "za paniko in omalovaževanje medicine". 

• Uredništvo

  30. 11. 2021  |  Politika

  »SDS ni sposobna voditi države«

  

  "Koronakriza ni le dokončno dokazala, da SDS ni sposobna voditi države, saj okoli sebe ne zna oblikovati minimalnega družbenega konsenza, ki je nujen za uspešno vodenje moderne, pluralne, politično razgibane nacije. Razkrila ni niti zgolj dobre novice, da Slovenije ni mogoče voditi na avtoritaren način. Razgalila je tudi nezadostnost političnih kadrov, ki so priplavali na površje v pokrizni Sloveniji. Simona Kustec je nazorno poosebljenje te resnice. Ministrica, ki bi povsem zadoščala kriterijem slovenske politične selekcije in bi si od stroke in javnosti bržkone prislužila pozitivne ocene, se je pokazala za eklatantno nezadostno v trenutku, ki od politične elite terja resnične vodstvene sposobnosti."

• Uredništvo

  30. 11. 2021  |  Družba

  »Mnogi se bodo na možnost cepljenja mlajših otrok odzvali burno«

  

  "Da se bodo mnogi na možnost cepljenja mlajših otrok odzvali burno, je bilo mogoče pričakovati. Starši, ki skušajo svojemu otroku zagotoviti cepivo proti covidu-19, ga želijo čim prej obvarovati pred virusom z vsemi potencialnimi posledicami. Njihovim sodržavljanom, ki pravijo, da otrok 'ne dajo', se zdijo cepiva večje tveganje. Skupna skrb za dobrobit otrok bi bila lahko dobro izhodišče za prihodnje komuniciranje zdravstva s prebivalci. A za družbo, ki je že dolgo izgubljala skupni imenovalec, bo vsak začetek težji."

• Uredništvo

  29. 11. 2021  |  Družba

  »Otroci so tihe žrtve pandemije«

  

  Razprave o cepljenju in vseh ostalih ukrepih so burne in živahne, vanje se vključujejo vsi, od politikov, gospodarstvenikov, medicincev, naravoslovcev do družboslovcev in humanistov. Ob poslušanju in branju vseh argumentov se ne morem znebiti občutka, da smo postali skrajno egoistična družba, kjer vsakdo gleda le nase in za drugega ter za splošno dobro ni pripravljen narediti nič.

• Uredništvo

  29. 11. 2021  |  Politika

  »Ne izključujemo nikogar, ki deli naše vrednote, a kdor sedi v tej vladi, jih ne«

  

  Včeraj sta se v oddaji Politično s Tanjo Gobec na TV Slovenija soočila predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec in predsednik NSi Matej Tonin, obenem tudi minister za obrambo v aktualni Janševi vladi. Do volitev je še (najmanj) pet mesecev, obe omenjeni stranki pa sta imeli v soboto že predvolilna programska kongresa. Sta po volitvah pripravljeni sodelovati? Kakšen odnos ima podpredsednik vlade do številnih nestrokovnih menjav oziroma strankarskega kadrovanja? Šarec je v soočenju na TV Slovenija dejal, da vsi, ki so v tej vladi, podpirajo vse, kar ta vlada počne. "In dokler to podpirajo, je nemogoče govoriti, da bodo spoštovali demokracijo. In kako bomo po volitvah popravljali to, kar je bilo narejeno v tej vladi, tudi rekordna zadolžitev in vse druge zadeve, z istimi ljudmi? To pač ne gre. Ne izključujemo nikogar, ki deli naše vrednote, a kdor sedi v tej vladi, jih ne. Saj vidimo, kako se gredo raznorazno gimnastiko pri delegiranih tožilcih, tukaj je zakon jasen. STA na primer, svoboda medijev, to so vse pomembna vprašanja za nas," je sklenil predsednik LMŠ.

• Uredništvo

  29. 11. 2021  |  Politika

  »Takih izjav od ministra za kulturo ne bi pričakoval. To je žalostno.«

  

  "Tudi po ministrovem soočenju v Odmevih je bilo jasno, da brez prave argumentacije zvrača krivdo na druge, da poskuša populistično vznemiriti javnost z insinuacijami o davkoplačevalskem vložku v kulturo ... češ da kultura ne ve, kaj dela. Takih izjav od ministra za kulturo ne bi pričakoval. To je žalostno. Večina drugih ministrov se vsaj formalno trudi spoštovati svoj resor. Kot sem že dejal: Vsa dokumentacija je na ministrstvu, pošiljamo jo po večkrat, odgovore dobimo zelo redko."

• Uredništvo

  29. 11. 2021  |  Politika

  »Stanje je resno, sranje v medijih pa tolikšno, da ga lahko rešijo le ...«

  

  "Zdaj je zadnja priložnost, da novinarski ceh stopi skupaj. Zasluga zgodbe o STA je, da bo kolegom na TV Slovenija morda lažje. Morajo pa spoznati, da to ni bitka za profesionalizem in razmestitev oddaj na ta ali oni program. Za mnogo več gre: za obstoj. Zato naj se pripravi tudi »moj« Radio Slovenija. Stanje je resno, sranje v medijih pa tolikšno, da ga samo v spregi z javnostjo lahko rešijo le novinarji sami."

• Uredništvo

  29. 11. 2021  |  Kultura

  Deset slovenskih filmskih klasik v Bruslju

  

  V četrtek, 2. decembra, ob 19. uri bo v Bruslju odprtje Retrospektive slovenskega filma. Na velikem platnu Kraljeve kinoteke Belgije se bo do 22. decembra odvrtelo deset celovečernih filmskih klasik iz slovenske filmske zakladnice – od nemih začetkov do sodobne produkcije. Retrospektivo bo uvedla projekcija prvega slovenskega nemega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga z izvirno glasbeno spremljavo.

• Uredništvo

  28. 11. 2021  |  Politika

  »Kjer je Janševa vlada postavila nekompetentne kadre, bomo takoj opravili zamenjave«

  

  "Kjer so bili postavljeni nekompetentni kadri in kjer je to mogoče, bomo takoj opravili zamenjave ter izvedli revizije vseh spornih ravnanj obstoječe vlade. Takoj bomo vzpostavili dialog s civilno družbo in nevladnimi organizacijami, normalen odnos do medijev oziroma takšen, kot smo ga bili vajeni. Vzpostavili bomo tudi standarde odgovornosti, kot smo jih nekoč že imeli. Pod normalizacijo razumemo vrnitev demokratičnih norm, pristojnosti tistim, ki jim pripadajo, predvsem pa vrnitev neodvisnosti institucij, ki morajo biti neodvisne, to so med drugim sodstvo, tožilstvo, policija, NPU, FURS, SURS, informacijska pooblaščenka in računsko sodišče. Vse tisto, kar počne aktualna vlada, ne sodi v demokratično razmišljanje. In to normalizacijo moramo doseči zato, da bo politika spet postala dolgočasna. Predvsem pa moramo ponovno vzpostaviti zaupanje."

• Uredništvo

  28. 11. 2021  |  Politika

  »Z našim denarjem gradi svojo paralelno strankarsko mrežo«

  

  "Tisto, kar morda koga v zadevi Drama preseneča, je, da so se Gospod minister lotili tako rekoč smetane institucionalne kulture, ki jo imajo sicer tradicionalne desne politične opcije za svojo. A to nam kaže dvoje: da je vlada prav zares snela maske, ne le trenutna, ampak tudi že prejšnje, da sploh ne potrebuje več nikakršnih fasad, nikakršnega uglednega odra, na katerem bi se ljudstvu vsaj kazala v izobraženski, kulturni luči, medtem ko neobrzdano premetava državni denar v skladu s svojimi političnimi in zasebnimi interesi. Za skrajno desnico in njene hlapce, ki nam zdaj uničujejo prihodnost, pa je jasno še nekaj: tradicionalne institucije demontira s svojimi kadri, a to ni trajna rešitev, zato hkrati poteka še drug proces – z našim denarjem gradi svojo paralelno strankarsko mrežo, muzeje Svoje Resnice, svoje narodnozabavne veselice, svoje inštitute Zgodovine in šole Pravoverja. In seveda svoje paralelno finančno-gospodarsko omrežje. Nič več kontinuitete, čisti rez. Kot leta 1945, pravi komunisti, res."

• Uredništvo

  29. 11. 2021  |  Kultura

  Intermedijski umetniki »na žaru«

  

  Radio Terminal, spletna radijska postaja, ki svoj program namenja predvsem glasbi, skupaj s sodelavci od leta 2020 pripravlja serijo oddaj Intermedia Grill, v kateri gostijo intermedijske umetnike. Oddajo lahko gledate tudi prek videoprenosa na spletu, lani pa so se v studiu v seriji petih oddaj predstavili že Tadej Droljc, Luka Prinčič, Lifecutter, II / III in Warrego Walles.

• 1
• ...
• 109
• 110
• 111
• ...
• 211