
Bernard Nežmah
-
Moderni človek je ponosen na čas razsvetljenstva, v katerem biva. Doslej se je seveda smejal navadam starih ljudstev, ki so sušo preganjala s plesom dežja. Med plesom vrača in zbiranjem deževnih oblakov pač ni našel smiselne povezave. Tudi nekdanja jugoslovanska država je razpadla, ker je v veliki meri delovala iracionalno, njen veliki hendikep pa je bil, da je usodne odločitve sprejemal partijski-državni vrh, ki...
-
Amnezije preteklosti in sedanjosti
Po evropskih deželah praznujejo dvajsetletnico padca Berlinskega zidu. Kot zid je padel novembra v Berlinu, kot metafora pa je že pred tem padel v Varšavi, potem v Pragi, v Bukarešti, še prej v Budimpešti in v Ljubljani, malo z zamudo 1991 v Moskvi. Posledično je postal zgodovinski dogodek, ker je prinesel padec komunističnih diktatur. Toda, kaj se je v družbah takrat sploh dogodilo? Osnovno vprašanje, ki se...
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kultura | Knjiga
Anton Komat: Umetnost preživetja
Če je bila knjiga »Simbiotski človek« predvsem trdo pisani miselni izziv, je »Umetnost preživetja« zbirka kratkih tekstov - ki so izhajali v »Jani« - eko literatura v formi duhovite pratike.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kultura | Knjiga
Značilnost te tematike v slovenskih delih je dominacija ideoloških interpretacij, ki se običajno zvedejo na spopad dobrih in slabih. Avtorica seveda ne minimalizira fašističnega nasilja, toda namesto floskule ga obravnava kot realnost. Svoja dognanja namreč izpeljuje iz dejstev: iz spominov preganjanih, sodnih zapisnikov in iz časopisnih poročil.
-
Rojstvo avtokrata z nedolžnim obrazom
V zadevi »Patria« je imel doslej najbolj vratolomno zgodbo novinar Berglund, ki je razvpiti dokumentarec zaključil z dvema enačajema: podkupnino je prejel J, in J=Janša. Ker ni predstavil ne dokumentov in ne izjav, ki bi to potrjevale, mu je gledalec bodisi verjel na slepo, računajoč, da ima v rokavu še nerazkrite adute, bodisi je zgodbo dojel kot zgled čiste manipulacije.
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Klemen Jelinčič Boeta: Judje na Slovenskem v srednjem veku
Doslej najbolj pregledno delo o Judih na Slovenskem je knjižica Vlada Valenčiča »Židje v preteklosti Ljubljane« iz 1992, ki zajema čas od 14. do 20. stoletja. Delo prinaša odličen uvid za bralca, ki ga zanima stvar sama.
-
Slovenski premier in zunanji minister sta navdušena nad največjim uspehom, kot je slovensko-hrvaški sporazum o arbitraži. A od kod izvira tolikšno navdušenje? Predsednik vlade Borut Pahor zadovoljno pripoveduje, da ima po tem sporazumu Slovenija stik z odprtim morjem, da gre le za tehnično izvedbo, kako ga določiti. Toda kaj pravi na to hrvaška premierka? Jadranka Kosor je k sporazumu pripisala enostransko izjavo,...
-
Premier Borut Pahor je s hrvaško premierko Jadranko Kosor sklenil dogovor o mejni arbitraži. Na dolgotrajnih skrivnih srečanjih sta se dogovorila o reševanju spora, pri čemer je predsednik vlade nase prevzel veliko državniško odgovornost. Za dogovor namreč ni poprej poiskal podpore opozicijskih strank niti ni javnosti razkril podrobnosti »pakta« s predsednico hrvaške vlade.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45
Grof Nikolaj Tolstoj, zgodovinar, ki je tesno povezan s slovensko travmo
Izdajalec ni samoumevna zgodovinska kategorija. Ko je Nizozemec Viljem Oranski zasedel Anglijo in odstavil dinastijo Stuartov, so mnogi angleški in škotski plemiči emigrirali in služili v drugih vojskah ter sodelovali v vstajah proti novi angleški državi. Toda noben razumen človek danes nanje ne bo gledal kot na izdajalce. Kozaki so v drugi vojni resda sprejeli, da se bodo bojevali na nemški strani proti Sovjetski...
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
France Dolinar et alii: Med sodbo sodišča in sodbo vesti
Knjigo tvorijo štirje deli: Rožman v vrtincu druge vojne, proces, zahteva za obnovo procesa in zahteva za varstvo zakonitosti. Fenomen škofa Rožmana je v slovenski mentaliteti predvsem čustvene dimenzije. Eni v njem vidijo neizpodbitno figuro zla, drugi mučenca komunizma. Prvi te knjige seveda ne bodo brali, medtem ko bodo drugi zadovoljni z močnim korpusom dokazov, da je bil š...
-
31. oktober je slovenski državni praznik. Dela prost dan, na katerega po državi obujamo spomin na reformacijo in z njo na čas književne samobitnosti, na začetek množičnega pisanja in branja slovenskih knjig. Dan razuma torej. Po naključju se je slovenski racio dobesedno ujel s francoskim, zakaj malodane na isti dan, 30. oktobra, je v Parizu umrl največji še živeči intelektualec dvajsetega stoletja antropolog...
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kultura | Knjiga
Pero Simić: Tito: skrivnost stoletja
Kdo je bil Tito, kaj je v resnici počel, kako uslužen je bil Stalinu, kako je manipuliral z javnim mnenjem? Na te in še desetine podobnih vprašanj je iskal odgovore srbski politični biograf Petar Simić.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Kultura | Knjiga
Zakaj so v 13. stoletju v krščanskem svetu zavladale vice? Na katerih idejah so bile utemeljene? Kako so preobrazile družbo? So vprašanja, ki vodijo avtorja v preučevanju tega segmenta srednjeveškega časa.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kultura | Knjiga
Marko Snoj: Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen
Etimološke razlage izvora krajevnih imen na Slovenskem, naj si bodo imena mest, vasi, gora, rek ali pa gozdov, h katerim je na koncu dodano še poglavje o slovenskih imenih krajev, ki ležijo po različnih predelih zemeljske krogle.
-
Ko je podjetje »Mura« celo letošnje leto bivalo v agoniji preživetja, so Prekmurci pozivali premiera, naj jih za Boga vendar obišče in jim pomaga. Toda predsednik Borut Pahor ni in ni našel prostega termina, da pride in prisluhne njihovim težavam. Ko pa je največje prekmursko podjetje dokončno kolapsnilo in se je delavstvo dvignilo v upor, je prvi mož vlade prišel na pogorišče in izrazil vsaj nekaj sočustvovanja z...
-
22. 10. 2009 | Mladina 42
Umberto Galimberti, filozof in filozofski svetovalec
Profesor Galimberti, ki predava na univerzi Ca’ Foscari v Benetkah, je napisal izjemno odmevno knjigo o nihilizmu med mladimi, ki je nedavno izšla tudi v slovenskem prevodu. Z njim smo se po spletu naključij pogovarjali prav v eni izmed sobic, v katerih je nekoč bival in ustvarjal največji nihilist med slovenskimi dramatiki Ivan Mrak.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kultura | Knjiga
Damir Globočnik: Kulturnozgodovinske študije
Dr. Globočnik je kot umetnostni zgodovinar objavil več knjig o karikaturah v množičnem tisku iz prvega stoletja slovenske časopisne zgodovine. Tokratno delo sestavlja niz člankov, ki osvetljujejo velike mite: spomin na Ilirske province, lik Bismarcka, kakopak Prešerna, »Brenclja«, škofa Jegliča, Riharda Jakopiča, cerkvene freske in panjske končnice.
-
V Oslu se je dogodil kulturni šok, ob katerem razum obnemi. Nobelovo nagrado za mir so dodelili ameriškemu predsedniku Baracku Obami. Seveda ni prvič, da je predsednik države prejel to nagrado. Leta 1990 so jo podelili sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorbačovu, kar je bilo takrat veliko presenečenje, a obenem jasno argumentirano. Ko so leta 1989 vihrale žametne revolucije po vzhodni Evropi, je Kremelj stal ob...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Družba
> Na žalost ne. Ko sem v osemdesetih letih proučeval vlogo kmetov v državljanski vojni, sem neuspešno iskal sogovornike. Ko sem se vrnil v Cambridge, sem doživel ironijo, da je bila prva oseba, na katero sem trčil na kosilu v kolidžu, Hans Lissmann, sicer eden največjih proučevalcev električnih rib. Ko me je med klepetom vprašal, s čim se ukvarjam, mi je sam povedal, da je odraščal v Rusiji med državljansko...
-
V Teharjah se je na spominski slovesnosti zbralo več tisoč ljudi, ki so se poklonili spominu množice pobitih v zloglasnem koncentracijskem taborišču, ki ga je po nemški kapitulacija maja 1945 ustanovila zmagovita Titova vojska. Svečana govornika sta bila profesor Justin Stanovnik, nekoč sam taboriščnik, in nadškof Anton Stres. Dogodek je imel status družinske komemoracije, na njem ni bilo nobenega izmed članov...
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga
Arto Paasilinna: Župnikov zverinski služabnik
Novi kajpak v slovenščini, v originalu biva namreč že od leta 1995. Sam avtor je stabilen, nikoli ne ra-zočara. Vsakič osvoji bralca: naj si bo z »Zajčjim letom«, s »Tulečim mlinarjem«, z »Očarljivim skupinskim samomorom«, z »Dedom za petami«, ali z zadnjim prevodom. Kako mu uspeva?
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kultura | Knjiga
Jean le Rond D'Alembert in Denis Diderot: Uvod v enciklopedijo
Namreč izdati prevod uvoda v knjigo, ne pa same knjige. Sama Enciklopedija, ki jo je spisalo desetine učenjakov (Diderot, Voltaire, Rousseau etc.) je v svojem času pomenila zmago razuma, saj ni priznavala apriorne avtoritete cerkvene, državne in univerzitetnih oblasti. Ni ti treba vnaprej verjeti, o vsem lahko misliš in na podlagi znanj in sklepanj sam prideš do spoznanj.
-
Kriminalisti so izvedli niz preiskav in pri tem aretirali Igorja Bavčarja in Boška Šrota. Razlog je sum pranja denarja in lepo število milijonov evrov pridobljenih zasebnih koristi. Še dve leti nazaj je veljalo v medijskem javnem mnenju, da so novi slovenski milijonarji veliki friki, bili so redni gostje teve oddaj, novinarji so jih spraševali za mnenja, pisali so gospodarske komentarje po uglednih dnevnikih,...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kultura | Knjiga
Joža Mahnič: Sence in luči z moje poti
Leksikoni o njem beležijo, da je bil predsednik Slovenske matice, ravnatelj Slovanske knjižnice, tri desetletja gimnazijski profesor in največji poznavalec Župančiča. Molčijo pa, da je bil erudit, ki ga je partijski režim sistematično marginaliziral. Takih je bilo sicer veliko, toda Mahnič se je upiral usodi z bivanjem »popoldanskega intelektualca«, ko je po končanih službah zaživel v prostosti študija...
-
Posnetki protestov Murinih delavk so bili srhljivi. Gospe šivilje so vpile, grozile, preklinjale, žvižgale in mahale z rokami. Ko človek izgubi delo, ko mu grozi, da ne bo mogel preživeti svoje družine, izgubi tudi dostojanstvo. Premieru Borutu Pahorju je priznati vsaj predsedniško držo, ko je prišel mednje, čeravno je bilo vnaprej jasno, da bo izžvižgan.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kultura | Knjiga
Orlando Figes: Šepetalci: zasebno življenje v Stalinovi Rusiji
Po Natašinem plesu, ki prikazuje rusko kulturno zgodovino do začetka boljševizma, je zdaj angleški zgodovinar dodal še stalinistično obdobje. To za slovenske bralce Britovškovih knjig (Boj za Leninovo dediščino, Stalinov termidor), Štajnerjevih 7000 dni v Sibiriji in prevodov Solženicina, Pasternaka et simile tematsko ni novum. Toda Figesu je uspelo žanre socioloških študij, avtobiografij in literarnih pripovedi...
-
Popolna stavka v Gorenju je šokirala državo. Paradni konj gospodarstva se je pokazal kot tempirana bomba, tisoče nezadovoljnih delavcev je zbralo neverjetni pogum in se uprlo vodstvu podjetja. Direktor Franjo Bobinac je še včeraj veljal za sanjskega dečka med menedžerji. Bil je antipod Bavčarjev in Šrotov, ki so svoje podjetje tajkunsko prisvajali, namesto da bi ga vodili.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Kultura | Knjiga
Vaclav Klaus: Modri planet v zelenih okovih
Češki predsednik je napisal polemično knjigo, v kateri pohod okoljevarstvene retorike Ala Gora in podobnih označuje kot pogubo za demokracijo in človekovo svobodo.
-
Ko bard slovenske kulture Boris Pahor pove, da je tragično, ker je slovenski človek po fašistični in nacistični diktaturi doživel še domačo - komunistično, mu vse ploska. Ko pa opozicija v parlamentu predlaga sprejem evropske resolucije, ki obsoja totalitarizme, naj si bodo fašističnih ali pa komunističnih režimov, je vladajoča koalicija ohromljena.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kultura | Knjiga
Umberto Galimberti: Grozljivi gost: nihilizem in mladi
Gre seveda za generacijo, ki jo definira prek faktorja Q, ki je drža, način vzpostavljanja odnosa z življenjem: mojstri neodgovornosti, brez spoštovanja dolžnosti in brez strahu pred posledicami lastnega delovanja, saj je mogoče vse preklicati, od službe, zakona, spolne identitete do nosečnosti. Toda v to znano izhodišče avtor zareže z globokim filozofskim premislekom, ki pa ni pisan z distanco akademskega stila.