Zmeda, napake in zlorabe

Čakalne dobe veljajo za ključni kazalnik dejanske zmogljivosti slovenskega zdravstva. Glede na skrb zbujajoče uradne podatke so te zmogljivosti iz leta v leto manjše, zdravstveni sistem pa pred zlomom. Zato je skrajšanje čakalnih dob kot eno osrednjih prednostnih nalog poudarila še vsaka vlada v tem tisočletju.

Osvajalski puff bar

Zadnje leto so se elektronske cigarete »za enkratno uporabo« na svetovnem, pa tudi na slovenskem tobačnem trgu pojavile v novi obliki – ta se imenuje puff bar. V slovenščini bi novemu izdelku lahko rekli cigaretna ploščica, ime namreč izhaja iz poimenovanja za energijske prigrizke v obliki ploščic, tako pa se imenuje tudi elektronska cigareta za enkratno uporabo vodilnega proizvajalca. Puff barov ni treba polniti s tekočino ali polnili različnih okusov in nikotinom, kot velja za elektronski cigareti juul in IQOS ali druge nadomestne rešitve za kadilce. Nova različica vejpa je že pripravljena za kajenje, njena baterija zmore določeno število vpihov, po izpraznjenju pa jo uporabnik zgolj odvrže med odpadno elektronsko opremo. Zaradi preproste rabe in zelo široke palete različnih moči in okusov so nove napravice za vejpanje takoj postale priljubljene, vendar njihovi učinki na zdravje še niso dovolj raziskani.

Vlado Miheljak

28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Dva leva

Komentar / Človek v šipi

V predsedniški kampanji je Janša doživel največje mogoče ponižanje. Morda celo večje, kot je bil zgodovinski aprilski poraz. Namreč, ob Logarjevi etapni zmagi se ni smel z njim javno poveseliti, stopiti pred kamere in dvigniti njegove roke v šampionski drži: češ, poglejte ga, moj kandidat! Zvečer, ko so po štabih odpirali penino, je bil tako rekoč ilegalec. Zatajen, zanikan, prikrit. Kamere so ga ujele zgolj v temačni ulici pred štabom in za motnimi steklenimi vrati v prostoru štaba. Hja, človek v šipi!

RTV / Na referendumu obkrožite »ZA«

Ta teden se začenja referendumska kampanja pred 27. novembrom, ko bomo na pobudo SDS za približno šest milijonov evrov odločali o prihodnosti treh zakonov. Zakona o vladi, s katerim naj bi po prepričanju SDS v Sloveniji dobili nerazumno veliko vlado s preveč ministri – mimogrede, koronski dodatki, ki so jih razdelili pod prejšnjo vlado, bi zadostovali za okoli 16 tisoč enoletnih ministrskih plač. Poleg tega bodo državljani morali odločati o zakonu o dolgotrajni oskrbi. V vladi Janeza Janše so namreč sprejeli ta zakon, pri tem pa niso določili načina financiranja. Ker manjka 600 milijonov evrov, želijo v vladajoči koaliciji uveljavitev zakona odložiti. In končno bomo na referendumu odločali tudi o prihodnosti novele zakona o RTV, ki so jo vložile koalicijske stranke, napisale pa so jo večinoma civilnodružbene organizacije, denimo Pravna mreža za varstvo demokracije.

Napad na Niko Kovač je napad na kritične glasove

Predstavljajte si, da se sprehajate po kraju, v katerem ste odraščali, tam ste hodili v šolo, obiskovali obšolske dejavnosti, recimo dramski krožek ali atletiko, morda ste večino časa preživeli skriti med knjigami v lokalni knjižnici. Gre za kraj, kjer ste se prvič zaljubili, spletli prva trdna prijateljstva, nekatera od njih skrbno ohranjate še danes, druga so sčasoma izzvenela. Zdaj pa si predstavljajte, da ste v tem kraju, kjer ste se leta počutili varne, prisiljeni vsak trenutek dneva gledati čez ramo, se bati, kaj vam bo kdo rekel, bog ne daj, kaj storil. To ni življenje, ki bi si ga kdorkoli želel, tudi ni življenje, ki bi ga komurkoli privoščili.

Janševi sodniki

Potem ko je leta 2016 Janez Janša novinarki Evgenijo Carl in Mojco Pašek Šetinc ozmerjal z odsluženima prostitutkama, je na njuno zahtevo potekalo več odškodninskih postopkov in tudi kazenski. Ta še vedno ni čisto zaključen. Janša je bil pravnomočno obsojen na pogojno zaporno kazen, zdaj pa je (na vrhovnem sodišču) primer v roke dobila Barbara Zobec. Pravni zastopniki novinark menijo, da bi morala biti izločena iz odločanja v zadevi, saj bi lahko bila pristranska.

Ikona / Skrij bolečino, Harold

Vsakič, ko našo deželico obišče kak zvezdnik svetovnega slovesa, je to za nas velik dogodek. Naj bodo to ameriški predsednik Bill Clinton, papež Janez Pavel II., igralca, ki sta v telenovelah odigrala Esmeraldo in gorskega zdravnika, Bill Murray ali pa denimo Mark Wahlberg in Halle Berry, ki sta v Piranu nedavno snemala Netflixov film – ti častni gostje pri nas niso ravno stalnica, zato vselej dvignejo ogromno (medijskega) prahu in na ulice privabijo kar nekaj radovednežev, željnih fotografiranja s slavnimi. Ravno toliko prahu pa je dvignil tudi obisk 77-letnega Andrása Arata, upokojenega elektroinženirja iz Budimpešte, ki ga verjetno skoraj nihče ne pozna pod njegovim pravim imenom, a tako rekoč vsak takoj prepozna njegov kislo nasmejani obraz, še posebej to velja za »ekstremno online« populacijo.

Dve muhi na en mah

Kot vse kaže, se bo naš najmlajši nacionalni muzej, Muzej slovenske osamosvojitve, v zgodovino zapisal tudi kot muzej z najkrajšim stažem. Marca 2021 ga je v naglici ustanovila vlada Janeza Janše, pa ne zato, ker bi takšen muzej potrebovali, temveč zato, da bi SDS v njem lahko uveljavila svojo, ideološko obarvano različico osamosvojitve, po kateri naj bi bil za odcepitev Slovenije od Jugoslavije zaslužen predsednik stranke Janez Janša. Tako ne preseneča, da so se za ustanovitev novega muzeja zavzemali le privrženci SDS in njenih civilnodružbenih podaljškov, kot je Združenje za vrednote osamosvojitve. Zgodovinska stroka pa mu je odločno nasprotovala, saj se s tematiko 20. stoletja in s tem tudi z osamosvojitvijo kakovostno ukvarjajo že najmanj trije slovenski muzeji. Prav te bi moral novi muzej tudi prositi za predmete iz njihovih zbirk, da bi sploh lahko sestavil svojo.

dr. Bogomir Kovač

28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Ekonomija

Komentar / Za plače gre

Trg dela v Sloveniji in EU doživlja od sredine leta 2021 nenavadne pretrese in velike premike. Brezposelnost je povsod rekordno nizka, inflacija znižuje kupno moč, plače in plačni sistemi so na prepihu. Plače postajajo osrednja politična tema, bolj v javnem kot zasebnem sektorju. Golobova vlada in sindikati so sredi oktobra 2022 podpisali dogovor o plačah in načrtovanih ukrepih. Dogovor prinaša dvig plač in napoved sprememb plačnega sistema do sredine leta 2023. Vlada si za zdaj kupuje čas in stavi na politični konsenz socialnih partnerjev. Toda recesija in inflacija ožita njen manevrski prostor. Uskladiti mora oba plačna sistema, javnega in zasebnega. Pri javnem bo morala dokončno rešiti dilemo, ali ga posodobiti ali opustiti. Za zdaj tu ostaja več rešitev, zmeda pa utrjuje najslabšo alternativo – kaotičen razpad sistema. Trg dela in dostojne plače so za Golobovo levosredinsko vlado temelj legitimnosti, pa tudi političnega preživetja.

Majhen, a pomemben korak

Od sobote transspolnim osebam, ki želijo urediti spremembo podatka o spolu in jo vpisati v matični register, za ta opravek ni več treba hoditi na upravno enoto v kraju, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, pač pa lahko to storijo na katerikoli od upravnih enot po državi.

Znanost v času mrka

V organizacijskem odboru Shoda za znanost, pobude, ki se po zgledu mednarodne iniciative March for Science že od leta 2017 zavzema za varovanje okolja in se bori proti relativizaciji znanosti, od ministrstva za izobraževanje in znanost zahtevajo, naj nemudoma pripravi vse potrebno za celovito analizo evalvacijskega postopka Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki bdi nad dodeljevanjem sredstev na projektnih razpisih. Pobudi, ki opozarja na napake v recenzentskih postopkih agencije, so se pridružili tudi v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov, podpisalo jo je več kot 600 raziskovalcev. Podpise so ministrstvu skoraj simbolično izročili prav na dan delnega Sončevega mrka. »V času, ko postajamo žrtve alternativnih dejstev, sodobna družba ne potrebuje samo junakov znanosti, temveč neizogibne možnosti za to, da se ti sploh lahko rodijo. In prvi pogoj za to je korektna, poštena in strokovno neoporečna evalvacija,« so prepričani podpisniki.

Zrak na referendum

Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da je Ljubljana po onesnaženosti zraka med tistimi evropskimi mesti, kjer je zrak zelo onesnažen. Med 344 mesti, ki so bila razvrščena glede na povprečno onesnaženost zraka z zdravju škodljivimi prašnimi mikrodelci PM2,5 v zadnjih dveh koledarskih letih, je zasedla 279. mesto. Višjo povprečno vrednost od ljubljanske, ki je bila 15,7 mikrograma na kubični meter, sta imela med prestolnicami le Zagreb in Varšava. Ljubljanska vrednost je več kot trikratnik priporočene mejne letne vrednosti za delce PM2, ki jo postavlja Svetovna zdravstvena organizacija (pet mikrogramov na kubični meter) in ki kot ključno merilo upošteva varovanje zdravja. Opozorila o (pre)visokih vrednostih PM2 v Ljubljani se spet pojavljajo.

N'toko

28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Žive meje

Komentar / Varuhi fantazije

V Kinoteki je prejšnji teden ljubljansko premiero doživel film Žica hrvaške režiserke Tihe Gudac, ki pripoveduje o tako imenovani začasni tehnični oviri na slovensko-hrvaški meji. Izmed številnih dramatičnih prizorov se mi je v spomin najbolj zasidralo srečanje med policijo in vaško skupnostjo v Radencih ob Kolpi. Šef policije in župan poskušata jeznim vaščanom na vsak način razložiti, zakaj morajo ob njihovi reki postaviti ograjo: »Vi ne razumete, mi se soočamo z velikimi migracijskimi pritiski ... Prihajajo hude stvari, v podsaharski Afriki se vsak dan za nekaj kilometrov razširi puščava, baje bo desetine milijonov ljudi krenilo proti Evropi …« A bolj ko predstavniki države napihujejo pomembnost žice, večja je skepsa lokalnih prebivalcev, ki na položaj gledajo bistveno bolj trezno: »Pa dobro, a bo nekaj kilometrov ograje v Radencih rešilo Evropo ali kaj?« Vsi vedo odgovor na to vprašanje. Na globalne migracije nima država nobenega odgovora in postavljanje žice je zgolj izraz njene nemoči. Za trenutek se gledalcu policijski veljaki celo zasmilijo … bolj ko se poskušajo prikazati kot rešitelji sveta, bolj so videti kot nebogljeni otroci v prevelikih uniformah.

Biti mlad v kapitalizmu

Roman Luster (naslov bi lahko prevedli kot Lesk) zadnje leto kraljuje na lestvicah vrhuncev milenijske književnosti. »Napeta, ostra, zabavna knjiga o tem, kako je biti mlad ta hip. Brutalna je in briljantna,« ga je posrečeno opisala znana britanska pisateljica Zadie Smith, ki je njegovo avtorico le nekaj let prej poučevala na Univerzi v New Yorku. Gre za Američanko Raven Leilani, rojeno leta 1990, ki je diplomirala iz angleščine in psihologije, ukvarja pa se tudi z vizualno umetnostjo. Roman Luster je njen prvenec in takoj po izidu konec leta 2020 se je v ZDA zavihtel na lestvico najbolje prodajanih knjig, prejel je nagrado kirkus za leposlovje, nagrado Dylana Thomasa, bil nominiran za žensko nagrado za leposlovje in druge. V slovenskem prevodu ga še nimamo, a zaradi aktualnosti in odlično ujetega zeitgeista si kljub temu zasluži pozornost.

Alo!Stari / Štajerski skejt pankerji, ki v mariborščini vzgajajo mlade in stare upornike

Čeprav je pank prvič umrl že kmalu po rojstvu, je vsakič znova vstal iz pepela, se posodobil in našel nove izraze. Tako je bilo ob pojavu militantnega hardcora v 80. letih, kalifornijskih različic v 90. letih, MTV-jevskega šunda ob prelomu tisočletja in tudi vseh kasnejših iteracijah. Vselej je našel nova ušesa, željna hitre in udarne družbenokritične muzike. Poti članov kvinteta Alo!Stari, ki je v zadnjih treh letih prevetril domačo glasbeno krajino, sovpadajo z evolucijo žanra, ki jih je kot najstnike formiral na mariborskih skejterskih spotih in placih za vaje. Zadnjih 20 let so se kalili v raznih zasedbah, doživljali vrhunce in padce lokalne alter scene ter z bendom Trash Candy intenzivno izkusili mednarodne odre.

Oko za oko

Obstaja žabja pa ptičja, a tudi gondolska perspektiva – in s te perspektive vidimo Sarajevo. Ljudje se nad Sarajevom vozijo z gondolo. Nekateri gor, drugi dol. To nedeljsko idilo presekajo arhivski posnetki prerešetanih sarajevskih stavb. Tako se odpre kontroverzni doku Mirana Zupaniča Sarajevo safari.

Janko Lorenci

28. 10. 2022  |  Mladina 43  |  Kolumna

Komentar / Jedrske skomine

Edini, ki imajo od vojn korist, so vojni dobičkarji. A na strahu pred posledicami vojne gradijo ta čas tudi tisti, ki bi Slovenijo na hitro obdarili z JEK 2, drugo nuklearko.