Grega Repovž

15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Uvodnik

Uvodnik / Se ta koalicija lahko reši?

Koaliciji treh strank, Gibanja Svoboda, Socialdemokratov in Levice, že tri mesece ne uspe ustaviti padanja podpore in razpadanja lastne avtoritete. V zadnjem mesecu so se politične razmere sicer umirile, vendar pa se ne koaliciji ne vladi ne uspe postaviti na noge. Vidi se, da sta sporočilo javnosti, medijev in tudi interesnih skupin razumeli, vidi se tudi, da zdaj razumeta, da sta v resnih škripcih. Njuni volivci se od njiju niso oddaljili, temveč so nanju jezni, še natančneje rečeno – so užaljeni. To je enačba s preveč neznankami tudi za najboljše politične svetovalce – pri čemer ta poklic v tej državi sploh ne obstaja, je pa veliko ljudi, ki to delo opravljajo oziroma se s tem znanjem bahajo.

Razredni boj

Konec novembra so na RTV Slovenija objavili intervju s Petrom Časom, generalnim direktorjem skupine Vaider. Ta gospodarska družba je registrirana v davčni oazi, v kantonu Zug v Švici, ki slovi po najnižjih davkih. Nekoč se je imenovala GlobalGlas, njen lastnik pa je tranzicijski mogotec Igor Lah. Osrednja družba skupine Vaider je podjetje Steklarna Hrastnik. Peter Čas ni le prvi človek Vaiderja, ampak tudi generalni direktor Steklarne Hrastnik. In kot je že navada pri slovenskih menedžerjih, se je Čas v tem intervjuju pritoževal nad visokimi slovenskimi davki. »Letos pričakujemo, da se bo minimalna plača v Sloveniji zvišala za 5 odstotkov, in če bomo želeli temu slediti tudi na drugih plačnih ravneh, bo naš celoten dvig mase plač 15 odstotkov. Tega pa si ne moremo privoščiti, saj se gospodarsko okolje ohlaja,« je dejal. Dodal je še, da morajo v Steklarni Hrastnik za zaposlenega z 2000 evri neto plače plačati 30 odstotkov več kot za zaposlenega z isto neto plačo v srbski steklarni v Paraćinu, pri čemer pa naj bi bila socialna varnost v Srbiji podobna kot v Sloveniji. In rešitev tega problem naj bi bila po njegovem uvedba socialne kapice, »o kateri brez uspeha govorimo že toliko let«.

Marko Milosavljević / »Koncept novinarstva je skregan z logiko politične propagande«

Dr. Marko Milosavljević je eden izmed najboljših poznavalcev slovenske medijske scene, nekoč je bil novinar, potem je zašel v profesuro. Že dolgo vztrajno in sistematsko opozarja na zlom medijske krajine v Sloveniji, opozarja na nevarnosti, na pasti, na ogrožanje demokracije in njenih vrednot. Politika ga ne posluša. Pričakovano, neodvisni mediji politiki niso nikoli v interesu, kot ji ni v interesu močan in neodvisen javni zavod RTV Slovenija. Razlike so le v podrobnostih, ena politika bi ga rada uničila, druga pa ga pušča v negotovosti. Sprenevedanje obojih pa je prav neverjetno.

Za koga dela Šimonka?

Kljub inflaciji menedžerskih združenj in tujih zbornic je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) še vedno največje in najpomembnejše združenje delodajalcev v državi. Zbornico od leta 2021 vodi Tibor Šimonka, sicer dolgoletni predsednik uprave Slovenske industrije jekla (SIJ), ki jo je vodil med letoma 2002 do 2014, sedaj pa je podpredsednik te družbe. A Šimonka s tem žal ne spada v skupino slovenskih menedžerjev z visokim ugledom, je bolj menedžer s tranzicijskim balastom.

Več migracij – več posilstev?

V začetku meseca je bila v državnem zboru izredna seja na temo posilstev, ki jih storijo migranti, torej tujci, ki k nam prihajajo po balkanski begunski poti iz bližnjega in malo bolj oddaljenega vzhoda ter Afrike. V zahtevi za izredno sejo je bil zapisan grozljiv statistični podatek 170-odstotnega porasta števila posilstev, ki jih zakrivijo migranti. Pa to drži? Koliko je življenje pri nas predvsem za ženske res nevarnejše zaradi migrantov in drugih tujcev? Preverili smo podatke. »V policiji so nedavno potrdili, da je v Republiki Sloveniji zaznano za 170 odstotkov porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti,« piše v zahtevi SDS za izredno sejo, na kateri smo potem dolge ure lahko poslušali preštevilne ksenofobne izpade, pozive k popolni zapori meje in podobno. Vse skupaj sicer izvira iz zapisov v medijih, ki so v neposredni ali v posredni lasti SDS. Podatek o ogromnem povečanju posilstev, ki naj bi jih zagrešili migranti, smo lahko brali tudi v katoliškem tedniku Družina, naslov 19. oktobra objavljenega prispevka se je glasil: »V Sloveniji za 170 % porast posilstev, ki jih zagrešijo migranti«.

Kdo izsiljuje? Kdo služi?

Postopki javnega naročanja so v Sloveniji izpostavljeni številnim pravilom. Z enim samim namenom: da se javni denar porablja gospodarno, učinkovito in transparentno. Javna naročila naj bi odpirala konkurenco, izbrani pa naj bi bili najugodnejši dobavitelji. A posla energetske obnove in revitalizacije skoraj 50 let stare glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, ki sta bila zakoličena v času vlade Janeza Janše, terjata odgovore o tem, ali pri tem velikem projektu gledamo zakonit scenarij ali zlorabo postopkov in krajo javnega denarja. Leto in pol po podpisu prve pogodbe in pol leta po podpisu druge je narejenega minimalno. Izvajalec, gradbinec GH Holding, ki je imel najprej pogodbo v višini 49 milijonov evrov, ima danes v rokah dve pogodbi in tri anekse v skupni vrednosti 108 milijonov evrov. Zdaj zahteva še četrti aneks, s katerim bi vrednost skočila na 110 milijonov evrov, rok izvedbe pa bi se premaknil za novih 14 mesecev, z oktobra 2025 na december 2026. Ob vsem tem je že mesece izpraznjena kar osmina glavne stavbe UKC, kjer bi sicer bili pacienti.

TV komentar / Samozavest ali prevzetnost?

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je nadstandardna političarka. Že preprosto zato, ker ni tako ista in enaka kot večina slovenskih politikov, ne nazadnje jo drugačno dela že – za politični prostor tu in v svetu – drobni nosni pirsing. Pač, to je v tem političnem prostoru drugačno. A seveda ne gre le za to: zanjo sta značilna sodoben način govora in tudi neka čista samozavest, ki jo je izkazala, še preden je postala političarka. Prav za to gre: kot pogumno in odločno smo jo spoznali, še preden je postala političarka, zato smo – verjetno kar skupaj z njeno stranko – pričakovali, da bo alternativka tudi ostala. A njeno vedenje je skozi funkcijo žal postalo prevzetno in mnogokrat oblastno. Saj je bila ta nonšalanca čisto zabavna, ko je bila eden od nas, zdaj, ko je funkcionarka z avtom, varnostniki in ostalo minljivo dvorsko navlako, pa je to vedenje za slehernike zgolj neprijetno. Deluje kot bogataška žena prostaških manir in polne denarnice – takole bi jo človek na hitro ocenil, če bi jo srečal na primer na predstavi v Cankarjevem domu. Je že tako, da je moč test človeka: in kdor ne dojame, da višja ko je funkcija, več skromnosti od njega zahteva, je videti – pač slabo. In na tem testu jih tudi največ pade.

Ovadeni Urbanija

Policija je po več kot dveh letih ovadila Uroša Urbanijo, direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) iz časa zadnje Janševe vlade. Ovadba mu očita zlorabo položaja s tem, ko je v nasprotju z zakonsko obveznostjo ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA) za več kot 300 dni in s finančnim izčrpavanjem javni medij poskušal prisiliti k uredniški politiki po željah tedanje vlade.

Janko Lorenci

15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Kolumna

Komentar / Donaldov Janez

Ankete kažejo, da se lahko Donald Trump po volitvah konec prihodnjega leta spet naseli v Beli hiši. Toliko prej, ker sta z Bidnom, njegovim najverjetnejšim demokratskim tekmecem, nezadovoljni lastna stranka in večina demokratskih volivcev.

Spolni delikti

Zaradi številnih sodnih odločitev v korist domnevnih posiljevalcev in storilcev spolnega nasilja so se v Levici odločili ukrepati. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, pripravljajo resolucijo o boju proti nasilju, ki bi med drugim uvedla obvezno usposabljanje s področja spolnega nasilja za sodnike.

Vlado Miheljak

15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Dva leva

Komentar / Mrtvec

Izbira in dilema, ki nas čakata pred naslednjimi volitvami, sta res težki. A nikakor ne enkratni in posebni. Kakorkoli sta obseg vpliva in domet Združenih držav in Slovenije različna, je dilema sila podobna. Če bodo ameriški volivci in volivke obrnili nesposobnemu Bidnu palec navzdol, bodo dobili Trumpa, ki je prav tako nesposoben, a povrh še presežno nespodoben. Pač prostak na vrhu najvplivnejše države sveta. A če volijo taktično, ponovno dobijo po dveh nogah hodeč obup. Problem Amerike je, da nimajo zares tretje opcije. Kar sicer drži pogojno. Na prejšnjih in predprejšnjih volitvah je ob solidni podpori izgubil spopad za strankarsko nominacijo Sanders. No, pri nas te zagate ni. Ne samo zaradi volilnega sistema, ki navrže kopico strank, list in kandidatov, ampak zato, ker je evidentno na vidiku »poltretji kandidat«. Torej, če obrnemo hrbet Golobu, dobimo Janšo, če volimo taktično, nam ostane Golob v vsej svoji klavrnosti. In še huje, če ne prepoznamo potenciala ne v Golobu ne v Janši, dobimo Logarja. Kaj si Logar resnično misli, kaj načrtuje, niti ni pomembno. Pomembno je, kako se bo na to odzval Janša. Če se je Logar resnično iztrgal nadzoru, bo prestregel najbolj surove in neusmiljene Janševe napade in diskreditacije še pred pepelnico. Če pa je Logar del Janševega peklenskega načrta, kako nagovoriti politično najmanj artikuliran del volilnega telesa, se bo to hitro razkrilo. Za zdaj kaže, da je res tako. Se spomnite, da bi kdaj Janša tako tolerantno, zadržano, defenzivno gledal izdajalca, oporečnika, prebežnika na lastnem dvorišču? Ampak kakorkoli. V tej večni dilemi med dvema poloma in dvema imenoma (v kateri je JJ stalnica) so vsi trije slabši. Janša, Golob in Logar.

Je razkazovanje orožja v času vojne res primerno?

Te dni ljudje množično drvijo v slovensko prestolnico, da bi si ogledali praznično okrašeno mestno središče. Razpoloženje je naravnost čarobno! V zraku je vonj po kuhanem vinu (gostinci vam bodo zaupali, da je letos poleg njega še posebej »in« vroči aperol) in pečenem mesu. Dim tega doda prav poseben pridih megli, ki se v večernih urah rada razleze po mestnih ulicah.

Znižanja nadomestil ne bo

»Namesto krčenja pravic bolnikov, ki jih je leta 2012 začel Janšev zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je znižal bolniške za prvih 90 dni – kar velja še danes –, bi morala vlada krepiti javno zdravstvo in vrniti izgubljene pravice,« se glasi del peticije, ki jo je v ponedeljek poslancem in poslankam pred sejo odbora za zdravje poslal Inštitut 8. marec. V le nekaj urah jo je podprlo 2500 ljudi.

V medijih se še vedno pojavlja precej več moških kot žensk

Podjetje Kliping, ki poleg pregledov dnevnega dogajanja pripravlja tudi različne medijske analize, med drugim spremlja zastopanost žensk v medijih. Na podlagi njegovih podatkov na primer ugotovimo, da je bil delež intervjuvank v medijih lani le okoli 35 odstotkov, letos (do decembra) pa že nekoliko več, dobrih 37 odstotkov. Glas žensk se je to leto najredkeje slišal pri tedniku Demokracija (delež sogovornic je tam znašal 15,3 odstotka), sledita mu Finance (22,8 odstotka) in Nova24TV (25,8 odstotka).

EU je končno sprejela akt o umetni inteligenci, a ta bo začel veljati šele leta 2025

Evropski parlament in svet Evropske unije sta v petek po ognjeviti tridnevni razpravi – zadnji krog razprav je trajal kar 37 ur – dosegla dogovor o aktu o umetni inteligenci, ki naj bi vzpostavil mehanizme za nadzor in odgovorno rabo te tehnologije jutrišnjega dne. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, pobudnik dokumenta, je prepričan, da gre za »mejnik zgodovinskega pomena«.

Po Vučku – Zorčič!

Štirikrat državnozborske volitve, trikrat volitve za predsednika države v dveh krogih, trikrat lokalne volitve in trikrat volitve za državni svet, dvakrat za evropski parlament ter kar sedem referendumov oziroma skupaj 25 splošnih glasovanj volivcev – v zadnjih 12 letih. Povedano drugače: Dušan Vučko, dolgoletni direktor Državne volilne komisije (DVK), ki bo februarja prihodnje leto odšel v pokoj, je v času, ko je delal v DVK, izpeljal v povprečju najmanj po dvoje volitev na leto. A bilo je še huje: v supervolilnem letu 2022 so se državljani na volišča odpravili kar petkrat, nekateri celo šestkrat, če štejemo drugi krog lokalnih volitev. Če bi bili malce hudomušni, bi lahko zatrdili, da je to leto prispevalo ne le h krepitvi vzdržljivosti volilnega telesa, pač pa tudi k Vučkovi odločitvi, da predčasno zapusti položaj.

Sporna kampanja

Skale, ruševine, poškodovani kipi, lesene konstrukcije, podobne krstam, lutke brez okončin, zavite v bele rjuhe in spominjajoče na trupla – to so bile podobe iz nove oglaševalske kampanje španske verige trgovin z oblačili Zara, ki so jo poimenovali The Jacket (Jakna). Kmalu po tem, ko so fotografije pricurljale v javnost, so, nepresenetljivo, na družbenih omrežjih sprožile val ogorčenja in pozive k bojkotu Zare, saj so uporabniki hitro ugotovili, da podobe vse preveč spominjajo na grozote, ki se že od oktobra pred očmi javnosti dogajajo v Gazi. Nekateri uporabniki družbenih omrežij so poudarili tudi, da rekvizit iz izrezanega kartona, ki ga je mogoče opaziti v ozadju nekaterih fotografij, spominja na zemljevid Palestine.

Svet Eve Baltasar

»Islandci so biološka bitja, razmnoževalci. Z rojevanjem otrok začnejo že pred dvajsetim letom in sproducirajo nešteto mladičkov, svetlolasih in neukročenih kot njihovi vikinški predniki. Tvorijo številčne klane in svoje otroke nosijo vsepovsod kot opice. Vsa država je prilagojena temu. Meni ni do otrok. Zdijo se mi nadležni, vidim jih kot nepredvidljive različice, ki zadevajo ob moje čeri, butajo vanje z vso silo svoje prirojene norosti. So trpežni, neobvladljivi, razkropljeni. Privlačim jih, tako kot se mačke vedno smukajo okoli ljudi, ki so nanje alergični,« preberemo v enem izmed poglavij romana Boulder katalonske pisateljice Eve Baltasar (1978), ki se je novembra, v času Slovenskega knjižnega sejma, mudila v Sloveniji. Večkrat nagrajena pesnica in pisateljica je bila z romanom, ki med drugim v ospredje postavlja pogosto tabuizirano odsotnost želje po materinstvu, letos v ožjem izboru za ugledno mednarodno nagrado booker, pri založbi KUD Sodobnost International pa so nedavno izdali slovenski prevod dela.

Heni Erceg

15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Hrvaška

Komentar / Na vzhodu nič novega

S televizijskih zaslonov v nas spet dan za dnem zrejo velike, preplašene otroške oči. Matere sedijo v avtomobilih, prav tako preplašene, vendar trdno odločene, da bodo otroke odpeljale na varno, ta domnevno varni kraj pa bo kako begunsko taborišče, ki bo kmalu vzniknilo tam, poleg množice drugih, ki že stojijo na Bližnjem vzhodu. »Ne skrivam atomske bombe in moj sin ni terorist, pa vendar so mi porušili hišo,« so besede obupane – če uporabimo brezdušno politično izrazje – nepomembne postranske žrtve, ene od številnih, ki so v Libanonu izgubile življenje ali lastnino v zgolj nekaj dneh brezumnega izraelskega napada na to državo, s katerim naj bi libanonski Hezbolah prisilili k izpustitvi dveh zajetih izraelskih vojakov.

dr. Bogomir Kovač

15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Ekonomija

Komentar / Dogovorna ekonomika

Neslavni spor med Medicinsko fakulteto (MF) in ljubljanskim Univerzitetnim kliničnim centrom (UKCL), drama zaradi neplačanega dolga UKCL in grožnje MF o prenehanju opravljanja storitev, se je začasno končal s spravo pod okriljem Univerze v Ljubljani (UL). Tragedije imajo od antičnih časov dva ločena obraza, dramski zaplet in razplet, igre s krivdami in kaznimi, nenavadnimi obrati. In vse to se je razkrilo v institucionalnem trku dveh uglednih javnih zdravstvenih institucij in njihovih vodstev, tokrat celo brez običajnih privatizacijskih strašil. Poslovni in finančni kaos je očitno rdeča nit organizacijskih in poslovnih problemov slovenskega zdravstva, kjerkoli in kadarkoli. Hkrati pa je domačijska logika medsebojnega poslovanja MF in UKCL izvrsten primer ohranjanja zdravstvene »dogovorne ekonomike«. Očitno bo slovensko zdravstvo brez jasnih poslovnih razmejitev in menedžerske odgovornosti še naprej proizvajalo afere in izgube. Ko univerzitetne institucije izgubljajo ugled, se zlomi še zadnji okop družbenega zaupanja. In to je naša tragedija skupnega.