Grega Repovž

22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Uvodnik / Osem let

Izjava nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar novinarju Mladine Petru Petrovčiču, ki problematiko ravnanja Republike Slovenije z begunci spremlja že več kot 15 let, je v resnici zgolj žalostna. Program, ki ga je imela za reševanje vprašanja beguncev Bobnarjeva, je bil najambicioznejši program na tem področju v zadnjih 15 letih. Še vedno je šlo po vseh resnih merilih za medel program, a vendar je to vsaj bil – program. Zdaj vlada Roberta Goloba na tem področju nima programa oziroma dejansko nadaljuje politiko Janeza Janše in Aleša Hojsa. Le besede, ki jih uporabljata notranji minister Boštjan Poklukar in premier, so drugačne, bolj izbrane. No, vsaj Golobove. In kaj je ta politika? Ne vedo, kaj hočejo, vedo pa, česa nočejo. Nočejo beguncev. Nočejo jim pomagati, nočejo se ukvarjati z njimi, hočejo, da jih ni. No, tako to ne gre.

Kje bomo rezali?

Po ministrstvih, v vladnih službah in pri drugih proračunskih porabnikih vodilni te dni iščejo rezerve. Do konca meseca morajo vsi državni predlagatelji finančnih načrtov svojo porabo za prihodnji dve leti porezati za vsaj 4 odstotke, da bi, kot je zapovedala vlada, ostalo več denarja za rezerve. Odločitve niso povsod lahke. Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo se recimo bojijo, da jim bo zmanjkalo denarja za financiranje javnega potniškega prometa. Na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so zadolženi za najpomembnejši projekt Levice, rast gradnje neprofitnih stanovanj, so sicer za letos in še dve leti dobili po 25 milijonov evrov, a nič več kot to, zato iščejo dodatne vire. Za prihodnje leto so namreč načrtovali 50 milijonov evrov, nato pa 100 milijonov, namenjenih gradnji. Tudi na področju dolgotrajne oskrbe ustavljajo vse nove investicije; med njimi so domovi za ostarele.

Miha Stegel / »Zdravju je treba končno dati prednost pred finančnimi koristmi podjetij.«

Miha Stegel (1978) je lani postal župan občine Kanal ob Soči, v katero spada tudi Anhovo. Je Ljubljančan, pred 15 leti priženjen v Kanal, podjetnik, ki je pred leti tam soustanovil okoljsko civilno pobudo Danes!. Ta je začela v prizadevanjih za izboljšanje življenjskega okolja na območju, kjer že desetletja utrip narekuje danes tuja, avstrijsko-italijanska korporacija Salonit, sodelovati z lokalnimi okoljskimi prvoborci, društvom Eko Anhovo.

Počivalšek Janši malce zameri

Janezu Janši je vlado v tretje uspelo sestaviti spomladi 2020 predvsem zaradi stranke SMC, ki jo je tedaj vodil Zdravko Počivalšek. Ta je, namesto da bi podprl predčasne volitve, raje sklenil koalicijo s SDS. Ker so v časniku Delo prejšnji teden objavili, da naj bi se bil Počivalšek spet aktiviral – po novem naj bi se ukvarjal z uvozom indijskih in filipinskih delavcev –, smo bivšega gospodarskega ministra poklicali in preverili še, ali mu je zaradi odločitev v preteklosti danes kaj žal.

Permanentna volilna kampanja

Mednarodni obrtni sejem Celje, »sejem vseh sejmov«, kot mu ponosno rečejo na Celjskem, že dolgo ni namenjen le obrtnikom, seveda je namenjen tudi njim, a tam se predstavljajo še šole, državne institucije, ministrstva, različna združenja, zbornice, zveze, podjetja, športni klubi, poklici. Letos sta imela tam prostor recimo predstavništvo evropske komisije in zagrebški zobni center. Posebna gostja je bila Ukrajina, njena podjetja so se na sejmu predstavljala brezplačno. Gre torej za veliko prireditev, tokrat naj bi bilo MOS obiskalo približno 65 tisoč obiskovalcev, na njem pa se je predstavilo malo več kot 600 razstavljavcev. MOS je, kot so ponosno zapisali v Celju, »največji sejem v Sloveniji, kjer smo v zadnjem desetletju gostili več kot 1,5 milijona obiskovalcev«.

Spolne zlorabe pri tabornikih

Skavtskih organizacij se je prijel zlovešč sloves, ko so se v devetdesetih letih in desetletjih, ki so sledila, začele razkrivati razsežnosti spolnih zlorab v največji in najbolj znani tovrstni (sicer izključno krščanski) organizaciji Boy Scouts of America, kjer je bilo v pol stoletja zlorabljenih več kot 12 tisoč otrok. Pred dnevi je bil razkrit domnevno prvi tovrstni primer v največji slovenski skavtski organizaciji, (laični) Zvezi tabornikov Slovenije. A ameriška skavtska organizacija se je dolga desetletja na vse mogoče napačne načine trudila, da bi težava utonila v pozabo, odziv slovenskih tabornikov pa je bil prav nasproten. Pravzaprav bi se iz odziva in ravnanja v zvezi s sumom spolnih zlorab v tej prostovoljski organizaciji lahko marsikaj naučile premnoge slovenske organizacije in institucije, z visokošolskimi zavodi in katoliško cerkvijo na čelu.

Zakaj nacionalizirati elektrodistribucijo?

»Je prav, da država nakaže 21 milijonov Igorju Lahu na Ciper? Če se bosta vlada in ministrstvo za finance odločila za poplačilo malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij, bosta s proračunskim denarjem napolnila žepe nekaterim zmagovalcem slovenske privatizacije,« smo lahko brali ta mesec. Ali pa: »Medtem ko v iskanju milijard za sanacijo po poplavah vlada že sprejema nove davke za državljane in podjetja, namerava še letos iz proračuna plačati do 185 milijonov evrov za konsolidacijo lastništva v petih elektrodistribucijskih podjetjih.«

Virus? Prisoten

Četudi se pandemija covid-19 morda zdi kot oddaljen spomin, kot mora, ki bi jo najraje pozabili, virus med nami še naprej vztraja. Ima že nešteto različic in podrazličic, sestavljati so se začeli tudi rekombinantni virusi, ki so mešanica dveh različnih podrazličic omikrona ... Virusi so pač mojstri prilagajanj in mutacij.

TV komentar / Same ženske

Takole se je začela Tarča v četrtek, 14. septembra. Erika Žnidaršič: »Dober večer! Tarča nocoj s predsednicami in podpredsednicami političnih strank o prihodnosti slovenske politike. Tanja Fajon, predsednica SD, Asta Vrečko, predsednica Levice, Jelka Godec in Vida Čadonič Špelič, podpredsednici SDS in Nove Slovenije, namesto že potrjene podpredsednice Gibanja Svoboda Urške Klakočar Zupančič pa so nam tik pred zdajci v oddajo poslali poslanko Tamaro Vonta. Komaj so se začeli postopki evidentiranja kandidatov za evropske volitve, že so se začela prerivanja. Kdo si želi v Bruselj in tja ne bo mogel …« Naj se na tej točki ustavimo. Saj vsi vemo, zakaj so izbrali žensko sestavo. Takole gredo stvari. V SDS so se odločili, da bodo poslali v Tarčo Jelko Godec. Pravzaprav se ni bilo treba veliko odločati; jasno je, da se Janša v takih oddajah ne pojavlja, kajne? No, pride le, če pride iz Svobode Robert Golob. Potem pride tudi Janša.

Konec verske svobode?

Kar nekako stran od oči javnosti je v parlamentu potekalo sprejemanje novele zakona o verski svobodi. Poslanci so jo obravnavali po skrajšanem postopku, sprejeta je bila v sredo popoldne. Kljub tematiki, ki naj bi »razdvajala« družbo, večjih protestov opozicije ni bilo, proti spremembam se je jasno opredelila Nova Slovenija, stranka SDS pa se je, zanimivo, držala ob strani.

Kako do denarja iz podjetniških skladov?

Sklad za obnovo Slovenije ali SOS naj bi se imenovala institucija, prek katere bi se do prizadetih v poplavah stekala pomoč. V vsaj dveh državnih organih, to je v protikorupcijski komisiji (KPK) in v fiskalnem svetu, so pri tem zastrigli z ušesi. Predsednik KPK Robert Šumi je vlado že vnaprej pozval »k transparentnemu in odgovornemu ravnanju pri vseh postopkih sanacije s ciljem preprečevanja anomalij, ki smo jim bili priča ob epidemiji«. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta, pa je zaradi načrtovanega sklada za obnovo napovedal revizijo poslovanja množice skladov, prek katerih je država doslej razdeljevala kredite, subvencije in evropska sredstva. Že pregovorno je namreč znano, da je razdeljevanje denarja prek skladov milo rečeno netransparentno. V nadaljevanju opisujemo izpoved enega od podjetnikov, ki je zaprosil za subvencije prek Spirita, in odgovor te agencije.

Strupene slive in breskve

Že sredi avgusta je Slovenska tiskovna agencija povzela poročanje srbskih medijev, da se izvoženo sadje zaradi uporabe od leta 2020 v EU prepovedanega pesticida klorpirifosa vrača v Srbijo. »Iz Slovenije so zato v Srbijo na začetku meseca že vrnili breskve, prav tako so to sadje pred dnevi vrnili iz Hrvaške,« je agencija 19. avgusta povzela pisanje časnika Danas.

Parada sovraštva

Junijska parada ponosa v Ljubljani se bo zapisala v zgodovino – kot tista, na kateri je slavnostni nagovor prvič imela predsednica države, a tudi kot tista, ki jo je spremljalo nemalo nasilnih izgredov, morebiti celo največ od leta 2001, ko je potekala prvič. Brez neljubih incidentov pa ni minila niti parada v Mariboru, že tretja po vrsti, ki je v štajerski prestolnici potekala prejšnji konec tedna.

Vlado Miheljak

22. 9. 2023  |  Mladina 38  |  Dva leva

Komentar / Na Vzhodu nič novega

Leta 1929, torej istega leta, ko je Erich Maria Remarque izdal protivojni roman Na Zahodu nič novega (Im Westen nichts Neues), v katerem skozi perspektivo emocionalizirane osebne pripovedi razgrne nekakšno estetiko vojne groze, je Carl August Gottlob Otto izdal knjigo s pomenljivim naslovom Na Vzhodu nič novega (Im Osten nichts Neues; Das Buch d. Krieges, wie er war), ki prav tako iz osebne perspektive pripovedovalca razgrne vojne grozote na podlagi »statistike in faktografije«. Kakorkoli, prvo svetovno vojno smo do nedavna z njeno značilno taktiko in »estetiko« dojemali kot presežni spomin na grozote nekega časa. Sedaj, več kot sto let po koncu te svetovne mesarije, se na vzhodu Ukrajine ponavljata zgolj tehnično nadgrajeni estetika in taktika pozicijskega bojevanja po načelu za tri porušene vasi naprej, za tri nazaj. A ker je nikogaršnje ozemlje med eno in drugo skupino nesrečnikov gosto posejano z minskimi polji, kakršnih si med prvo svetovno vojno še zamisliti niso mogli, so bili doslej pobiti desettisoči na obeh straneh. In ta vojna traja in traja.

Ena sanjska služba več

Evropski poslanci so prejšnji teden potrdili predlog nove sestave evropskega parlamenta, po katerem bo v prihodnjem mandatu v njem sedelo dodatnih 15 poslancev. Skupno število sedežev v parlamentu se bo tako povečalo s 705 na 720. Dodatni sedeži so se (na podlagi demografskih sprememb v Evropski uniji od zadnjih volitev) razdelili med 12 držav članic, pri čemer je enega od teh sedežev dobila tudi Slovenija.

Jugoslavija, čigava dežela?

Roman Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića je od leta 2012 doživel popotovanje, o kakršnem mnogi lahko samo sanjajo. Vojnović je zanj prejel nagrado kresnik, italijansko nagrado latisana per il nord est in poljsko nagrado angelus. Knjiga je doživela dve različni odrski uprizoritvi. Presunljiva zgodba Vladana Borojevića, osrednjega lika, ki išče očeta, vojnega zločinca, za katerega je mislil, da je umrl, bi lahko doživela tudi uprizoritev na filmskem platnu. A se to, vsaj za zdaj, ne bo zgodilo.