Irena Pan po sledeh madžarskega denarja

Novinarka oddaje Preverjeno je odšla po sledeh novinarja Mladine Boruta Mekine, ki je pred dvema tednoma v članku Naše hotele Orbánovim razkril, kaj se po madžarskem nakupu dogaja s Termami Lendava: te propadajo, del delavcev so že odpustili, del jih je na čakanju, hotel naj bi bil v obnovi, a jasno je, da ne gre za dejansko obnovo, temveč za neko čudno ravnanje … Od velike investicije, napovedane ob nakupu pred štirimi leti, se ni zgodilo nič dobrega – terme so zdaj zaprte, slabše ne more biti. No, Irena Pan se je tega lotila s kamero na »kraju zločina«. Takoj ko je njena ekipa postavila kamero pred hotel, da bi dobili torej osnovno slikovno podlago za prispevek, je sledil šok: od nekod sta se pripeljali dve vozili s petimi varnostniki in začeli so ovirati delo novinarke in njene ekipe – na javnem mestu. Absurdno so ju varnostniki pustili pri miru šele, ko sta obljubili, da bosta kompleks snemali od daleč. Še enkrat, vse to se je zgodilo na javnem mestu pred hotelom.

Grega Repovž

18. 2. 2022  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Strateg? Ne, res ne.

Velja se spomniti, kako smo leta 2008, tik pred volitvami, prišli do enotnega sistema plač v javnem sektorju. Tako kot danes je tudi takrat vlado vodil Janez Janša, Gregor Virant pa je bil minister za javno upravo. Enotni plačni sistem je bil sicer Virantova dolgoletna želja in zamisel, a Janši mu jo je uspelo prodati kot predvolilni met: pač celotnemu javnemu sektorju se zvišajo plače, nekaterim še malce odstopajoče, preračunljivo – na primer RTV Slovenija –, vlada bo požela val navdušenja zaradi svoje dobrote in Janša bo na volitvah gladko zmagal.

Radio City v roke Madžarov?

Radio City je od ustanovitve leta 1993 zrasel v enega od simbolov Maribora in zgornje Štajerske, tudi njegovo vodstvo se rado pohvali, da je »že dolgo vrsto let daleč najbolj poslušan radijski program v severovzhodni Sloveniji«. Veliko poslušanost ima po podatkih Mediane zlasti med starejšimi. Ob tem je njegovo poslovanje stabilno, na leto zabeleži okoli milijon evrov prihodkov in ustvarja dobiček, izjema je bilo le prvo koronsko leto 2020, ko je imel prvič izgubo. Zaradi vseh teh dejavnikov – tradicije, vpliva in poslovne trdnosti – je Radio City zanimiv tudi za potencialne kupce.

Orbánovi lakaji

Združena madžarska opozicija, ki bi lahko s skupnim kandidatom Pétrom Márki-Zayem na parlamentarnih volitvah 3. aprila premagala Viktorja Orbána, se zelo dobro zaveda, kaj Madžarska počne v Sloveniji. Za Orbánov neprimerni vdor v Slovenijo se opravičuje, za njegovo grobo vmešavanje v notranjo politiko, tudi v slovenski predvolilni boj, kjer Orbán prek svojih podjetnikov zdaj subvencionira kampanjo stranki SDS, ji je žal. Če bo na volitvah zmagala, napoveduje spremembe v odnosih z našo državo – tako so nam v pogovoru vsaj povedali svetovalci Márki-Zaya.

Okupatorjeva hči

Te dni mineva 30 let od izbrisa, največje sistematične kršitve človekovih pravic v Sloveniji, zaradi katere je bila Slovenija tudi obsojena pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Poosamosvojitvena oblast je 26. februarja 1992 nezakonito odvzela status stalnega prebivališča 25.671 ljudem, večinoma državljankam in državljanom bivših jugoslovanskih republik. To je zgodba ene od njih.

»Slovenija je dober dokaz, kako hitro se lahko stvari spremenijo, kako hitro lahko postanemo Madžarska«

Metka Mencin je bila nekoč dejavna v politiki, v času osamosvojitve je bila delegatka v družbenopolitičnem zboru, en sklic tudi poslanka, sodila je v »prvo generacijo pravih politikov«, vodila je skupščinsko komisijo za žensko politiko. Zgodovina slovenskega parlamentarizma se je najbolj spomni po neuspešnem zakonskem dopolnilu, ki bi bolj nedvoumno določilo pravico ljudi s stalnim bivališčem, kar bi preprečilo sramoto, ki jo danes poznamo pod imenom »izbrisani«. Metka Mencin je bila hkrati ena od tistih, ki so si v času nastajanja slovenske ustave prizadevale, da je zdaj v njej zapisan 55. člen, ki pravi, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno, to pomeni, da je pri nas ustavno zagotovljena pravica do umetne prekinitve nosečnosti.

Plače #zase

Zaposlenim v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše je bilo januarja letos na bančne račune skupaj nakazanih 73.500 evrov, kar je 37 odstotkov več kot januarja 2020, ko je bil to še kabinet premiera Marjana Šarca, kažejo podatki baze Erar. Povprečno nakazilo, torej povprečna neto plača v kabinetu predsednika vlade, je bila januarja za skoraj 500 evrov višja kot pred dvema letoma. A to ni edini kabinet s tako neverjetno rastjo mase plač: obseg plačnih nakazil še močneje raste v uradu vlade za komuniciranje.

Brisanje zgodovine narodnoosvobodilnega boja

Aprila 2021 se je na Mladino obrnil naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju. Med sprehodom je ugotovil, da je z enega od podstavkov ob živi meji na obrobju parka izginil kip – in to ne katerikoli kip, šlo je za kip Josipa Broza Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Nato sta izpuhteli še dve skulpturi iz zbirke NOB, Bombašica Karla Putriha in Na čelu brigade Borisa Kalina.

Izkrivljanje spoznanj

Na Petra Stankovića, profesorja kulturologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, se je po izidu knjige Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe – prve akademske študije o našem najpopularnejšem glasbenem žanru – vsul plaz zgražanja konservativnih medijev, uporabnikov družabnih omrežij (in celo nekaterih vodilnih politikov). Avtorju očitajo, da v narodnozabavni glasbi prepoznava »fašistične nastavke«, da gre pri študiji pravzaprav za – kot so to ubesedili pri Demokraciji – »levičarsko udrihanje po narodnozabavni glasbi«. Več kot očitno je, da knjige – gre za izsledke povsem korektne, nepristranske in nežaljive raziskave, ki narodnozabavno glasbo spoštljivo obravnava kot resen kulturni fenomen – niso prebrali.

Zloraba ustavnega sodišča za predvolilne namene

»Na neki način sem vesel, da je v državni zbor prišla Levica oziroma opcija, ki bo delu in delavcem vrnila tisto dostojanstvo, ki so ga nekoč imeli,« je konec leta 2018 v državnem zboru med razpravo o razmerjih med delodajalci in delojemalci v okviru razprave o letnem tožilskem poročilu rekel vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina. Danes, dobra tri leta kasneje, ustavno sodišče odloča, ali bi bilo treba to politično stranko (in tudi stranko SD) prepovedati, ukiniti, izbrisati iz registra političnih strank.

Černačeva »vladavina terorja«

Predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije Jasminka Dedić, sicer zaposlena v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je konec lanskega aprila za sarajevski časopis Stav spregovorila o domnevnem non-paperju in o posledicah, ki bi jih utegnilo imeti določanje novih mej na Balkanu. Malo kasneje je bila tarča napada, ki ga je sprožil propagandni konglomerat blizu stranke SDS, hkrati pa se je kohezijski minister Zvonko Černač odločil, da bo proti njej naščuval sodelavce in ji izdal pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Zagovornik načela enakosti je konec prejšnjega tedna ugotovil, da je bila Dedićeva žrtev diskriminacije v obliki povračilnih ukrepov.

Vse prej kot olimpijske igre

Z vidika realpolitike so olimpijske igre namenjene projekciji veljave in moči države gostiteljice v svet. To še posebej velja za svetovne sile in avtoritarne države. Opevani olimpijski duh je koristen za trženje gospodarskih proizvodov in spodbujanje nacionalnih čustev, vendar politične oblasti, konkretno diktatorski režimi, stavijo predvsem na ideologijo (ta se sicer resda pogosto opira prav na nacionalizem). To je sodobna tradicija olimpijskih iger. Walter Funk, namestnik nemškega ministra za propagando Josepha Goebbelsa, je julija 1936, tik pred začetkom OI v Berlinu, oznanil: »Nikoli prej ni nihče razvil propagandne kampanje, enakovredne tej, ki podpira olimpijske igre … Tujec, ki prihaja k nam, bo videl, da je nemško ljudstvo združeno pod okriljem svojega voditelja Hitlerja.« Razen vseh tistih Nemcev, seveda, ki so bili takrat že zaprti v koncentracijskih taboriščih. Za primer, Dachau je bil zgrajen konec marca 1933. Prva leta so tja poslali na tisoče nasprotnikov nacističnega režima. Taborišče smrti je postal šele kasneje – z množično internacijo Judov in Romov z namenom iztrebljenja.

V Sloveniji ima oblast ljudstvo

Kako deluje demokracija? Na papirju preprosto, poslanci v državnem zboru predstavljajo vse volivce in niso vezani na navodila strank. V predstavniški demokraciji poslancem ljudstvo podeli mandat. A politika ne nastaja samo v državnem zboru ali v drugih institucijah moči, to bi bila redukcija političnega, redukcija misli. Velik del politike nastaja zunaj parlamenta, vsebino zakonov pomagajo graditi drugi deli družbe, stroka, različne interesne skupine, državljani. To je prava politika, če tega sodelovanja ni, nimamo demokracije, pač pa strankokracijo.