• Vesna Teržan

    4. 3. 2022  |  Mladina 9  |  Družba

    Zelene mestne površine

    Povsod, tudi pri urejanju javnega prostora, je prevladal neoliberalni miselni model s svojim geslom – trg bo uredil vse. Tako je med drugim posegel v urejanje mestnih javnih in zelenih površin. Urejena narava kot infrastruktura, ki naj služi sistemu in ustroju zabetoniranih mestnih struktur? »Seveda!« pravi dr. Maja Simoneti, krajinska arhitektka in urbanistka z dolgo prakso načrtovanja in proučevanja upravljanja mestnih zelenih površin. Že nekaj let je zaposlena na Inštitutu za politike prostora (IPoP), v nevladni, svetovalni in raziskovalni organizaciji, ki se ukvarja s trajnostnim urejanjem prostora. Pred tem je dolga leta službovala na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, kjer je izdelovala prostorske načrte in strokovne podlage ter raziskovala za potrebe države in občin. Tako je vpeta v prizadevanja za celostno in strokovno urejanje javnih in posebej zelenih površin že več kot 30 let. Za svoje vztrajno in natančno strokovno delo je prejela več strokovnih nagrad, poznamo pa jo tudi po nekaterih študijah, kot je knjiga Mestne zelene površine iz leta 1997 pa knjiga o

  • Zahodno pristanišče

    Malmö, tretje največje švedsko mesto, je slovenskemu občinstvu verjetno najbolj znano po nenavadni kombinaciji mosta in podvodnega predora, s katerima je prek morske ožine Öresund povezano z dansko prestolnico København. Športnim poznavalcem je Malmö znan tudi po nogometnem klubu, navdušencem nad sodobno arhitekturo pa gotovo po nenavadni stolpnici Turning Torso, ki jo je načrtoval sloviti španski arhitekt Santiago Calatrava. Manj znano je, da je mesto, ki je s približno 350 tisoč prebivalci le nekoliko večje od Ljubljane, eden od uspešnejših primerov trajnostne urbane revitalizacije v Evropi, ki pa je razkrila tudi zapletenost in pasti takih procesov.

  • Uredništvo

    4. 3. 2022  |  Politika

    Slovensko-ukrajinsko društvo proti izkoriščanju vojne v politično-strankarske namene

    V Slovensko-ukrajinskem kulturnem društvu Ljubljana-Kijev podpirajo vsako javno izražanje proti vsaki vojni. "Načelno pa ne podpiramo izkoriščanja tragedij in vojn v politično-strankarske namene," so v odzivu na sredin shod v Ljubljani v podporo Ukrajini ob ruski invaziji zapisali na družbenem omrežju Facebook.

  • Borut Mekina

    3. 3. 2022  |  Politika

    Janša umaknil tožbo zoper Šarca

    Na Okrajnem sodišču v Kamniku bi se morala jutri soočiti Janez Janša in Marjan Šarec. Stranka SDS, ki jo zastopa odvetnik Franci Matoz, je namreč marca leta 2020 zoper Šarca vložila zaradi nekaterih, po njihovem mnenju »neresničnih in žaljivih izjav«. SDS je, podobno kot v postopku zoper profesorja Rudija Rizmana, zmotila Šarčeva izjava, da se SDS financira iz Madžarske. Konec januarja je Šarec za TV Slovenija dejal, da je »težko sodelovati s stranko, ki izvaja metode, kakršne izvaja. Se pravi sovražni govor, potem tudi se financira iz Madžarske«. Matoz je tedaj v tožbi zapisal, da se SDS ne financira iz tujine, od Šarca je zahteval preklic izjav in 5000 evrov denarne odškodnine. A do procesa na sodišču jutri ne bo prišlo, saj je Šarčeva odvetnica Nataša Pirc Musar od Matoza dobila sporočilo, da ta tožbo umika.

  • Menda nas v Sloveniji čaka vojna

    Kampanja za državnozborske volitve v Sloveniji je v polnem zagonu in vsak dan bolj je razpoznavno, kako je vojna v Ukrajini postala priročen izgovor za organizirano in sistematično vodeno politično kampanjo v korist vladajočih. Zadnji shod v podporo Ukrajini, uradno so ga organizirali Kulturno društvo Ljubljana-Kijev, ukrajinska diaspora in ukrajinsko veleposlaništvo, je dejansko perfidna akcija vladajočih strank, kjer so se nesramno promovirali predsednik vlade Janez Janša in podpredsednika Matej Tonin in Zdravko Počivalšek, kar je še en v nebo vpijoč primer perfidne, cinične in nepietetne akcije velemojstrov mimikrije: tistih, ki bodo zlorabili prav vse, da bi se zadržali na oblasti s pomočjo fintiranja ljudskih množic tik pred volitvami.

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: MIR

    Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić. Več preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 4. marca, dalje. #Mladina9

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Politika

    Janša nad Tarčo

    "Ali v vojni v Ukrajini posredno sodeluje tudi Slovenija? V Ukrajino pošiljamo orožje, med prvimi smo zaprli zračni prostor za ruska letala. Je odločno ukrepanje edina možnost za ustavitev Putina ali gre za nevarno izpostavljanje Slovenije? V Tarči tudi o oboroževanju SV in beguncih. Jutri na TVS1 ob 20.00," so v napovedniku oddaje Tarča zapisali na Twitterju. To je zmotilo predsednika vlade Janeza Janšo, ki je v svojem značilnem slogu javno obračunal z novinarji.

  • Z Janševimi putinovskimi prijemi se ne bomo znebili Putina

    Mirovni inštitut prejema javni denar za svoje raziskovalno delo že 30 let. Če njihovo raziskovanje ne bi bilo kakovostno, jim domači in evropski financerji ne bi vedno znova izkazovali zaupanja. V svojih stališčih so konsistentni in brezkompromisni. Za razliko od svojih kritikov, ki so ukrajinskega predsednika še pred dvema letoma zasmehovali kot propadlega komika in ruskega plačanca, danes pa ga slavijo kot heroja. Na Mirovnem inštitutu so do zveze Nato danes enako kritični kot so bili pred dvajsetimi leti, v času Drnovškove vlade. Putina in njegov despotizem kritizirajo že leta – medtem ko se je slovenski premier z njim rokoval in fotografiral.

  • JAVNO PISMO

    3. 3. 2022  |  Družba

    Naj se sliši glas žensk! 8. marca, 24. aprila in vsak dan

    Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske v vsej naši raznolikosti smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti, diskreditacij in nepriznavanja našega (pogosto neplačanega) prispevka družbi.

  • Danes je nov dan

    3. 3. 2022  |  Družba

    Nauk ljubezni

    Ni treba dolgo iskati, da najdemo "zavedne kristjane", ki svojo ideologijo izkoriščajo za najrazličnejše oblike diskriminacij, od seksizma do ksenofobije in rasizma. Vprašajte Tonina, kdo so "pravi" begunci, ali pa slovensko vlado, kaj Ukrajince ločuje od prebivalcev Bližnjega vzhoda, ki ravno tako zapuščajo domove, da si rešijo življenje?

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Politika

    »Putin je konservativni, ne levi politik«

    "Putin, ki je seveda konservativni, ne levi politik, tukaj z ruskega stališča razmišlja državotvorno. Ne pristaja na razlago sovjetskega obdobja kot rdečega klina, ki ga je treba izruvati iz telesa tisočletne zgodovine Rusije. Nasprotno, sovjetsko obdobje razume tako, kot ga je treba, kot del zgodovine svoje države. Kot del brez ideološkega naboja, iz katerega jemlje osnovo: sovjetska država je imela največji obseg in bila je velika zmagovalka v drugi svetovni vojni, velesila, naslednica monarhije in predhodnica sodobne države. V svojem govoru je Putin kritičen do Leninovega koncepta samostojnosti sovjetskih republik, pri čemer spet tvegam, da me bo kdo narobe razumel. Putin namreč meni, da se je Lenin dobrikal 'narodom z obrobja' in jim je zato ustavno zagotovil 'samostojnost', podobno kot jugoslovanska ustava iz l. 1974 svojim republikam. Učinek je bil enak – možnost dejanske samostojnosti. Za nas je to vrednota, Vladimir Vladimirovič pa meni, da je bilo to neupravičeno trganje izvorno enotnega ruskega ozemlja. Kar nas seveda pripelje do še ene točke razhajanja Slovenca z njim."

  • STA

    3. 3. 2022  |  Svet

    »Število ukrajinskih beguncev preseglo milijon«

    "Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v tednu dni zbežalo že več kot milijon ljudi," je ponoči sporočil prvi mož visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) Filippo Grandi. To je več kot dva odstotka od okoli 44 milijonov Ukrajincev.

  • STA

    3. 3. 2022  |  Svet

    Twitter blokiral RT in Sputnik, Spotify in Netflix omejujeta sodelovanje z Rusijo

    Družbeno omrežje Twitter je v skladu s sankcijami Evropske unije blokiralo profile ruskih državnih medijev RT in Sputnik. Platforma za pretočno predvajanje glasbe Spotify je medtem napovedala zaprtje pisarne v Moskvi, Netflix pa je začasno ustavil vse prihodnje projekte v Rusiji.

  • STA

    2. 3. 2022  |  Svet

    Ruska bojna letala kršila švedski zračni prostor

    "Štiri ruska bojna letala so vstopila v švedski zračni prostor vzhodno od otoka Gotland v Baltskem morju," so sporočili iz švedske vojske. Čeprav so podobne kršitve zračnega prostora s strani Rusije pogoste, so današnji dogodek obravnavali bolj resno zaradi ruske invazije na Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    2. 3. 2022  |  Svet

    Združeni narodi z veliko večino obsodili ruski napad na Ukrajino

    Generalna skupščina ZN je po treh dneh izrednega zasedanja s 141 glasovi proti petim in 35 vzdržanimi potrdila predlog resolucije, ki obsoja rusko agresijo in zahteva takojšen konec spopadov ter umik ruskih enot iz Ukrajine. Po objavi izida glasovanja je v dvorani Generalne skupščine zadonel bučen aplavz.

  • STA

    2. 3. 2022  |  Svet

    Nadaljevanje pogovorov med Rusijo in Ukrajino

    Delegacija ukrajinskih pogajalcev je odpotovala na pogovore z Rusijo na poljsko-belorusko mejo, je sporočil Kijev. Vodja ruskih pogajalcev Vladimir Medinski je medtem sporočil, da ukrajinsko delegacijo v Belorusiji pričakujejo v četrtek zjutraj, na dnevnem redu pogovorov pa bo tudi premirje v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    2. 3. 2022  |  Svet

    Ruski milijarder Abramovič bo prodal angleški klub Chelsea

    Ruski tajkun Roman Abramovič je danes napovedal, da bo prodal angleški nogometni klub Chelsea. Njegov zapis je objavljen na uradni spletni strani slovite londonske zasedbe. 

  • Uredništvo

    3. 3. 2022  |  Kultura

    »Generacijske lastnosti so nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga«

    "Starejši ko sem, bolj sem prepričan, da so generacijske lastnosti nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga. Edino, kar nas povezuje, je politični, družbeni in gospodarski kontekst, ki nas oblikuje. In naše je bilo strašno obdobje, ki se je začelo s svetovno gospodarsko krizo in vzponom družbenih omrežij. Na splošno še vedno živimo v času velikih sprememb z zelo nejasnim izidom. Strah in negotovost sta logična odziva na to hitrost."

  • DK, STA

    2. 3. 2022  |  Kultura

    Koliko ranljivosti si še dovolimo v družbi apatičnosti?

    Letošnji Festival literature sveta Fabula, ki bo potekal v Ljubljani med 4. marcem in 15. aprilom, bo preizpraševal človeško in družbeno ranljivost ter si prizadeval za politiko vključevanja. Uradno odprtje festivala, ki bo 5. marca v Cankarjevem domu, bo v ospredje postavilo aktualna vprašanja, saj bo gost ruski pisatelj Sergej Lebedjev, velik nasprotnik Putinovega režima.

  • STA

    2. 3. 2022  |  Svet

    Iz Ukrajine zbežalo že skoraj 836.000 ljudi

    Iz Ukrajine je zaradi ruske invazije v sosednje države zbežalo že skoraj 836.000 ljudi, je razvidno iz sredinih podatkov, ki jih je objavil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) na svoji spletni strani. To je kar 160.000 beguncev več, kot jih je bilo po podatkih ZN v torek popoldne.

  • »Pravi« begunci

    V jutru dne 23.2.2022 je bilo videti, da je Evropo in z njo svet vrglo s tečajev. Ob zloslutnem začetku ruske invazije na Ukrajino sta oba predsednika naše države, Janez Janša in Borut Pahor zagotavljala, da smo znotraj državnih meja varne_varni. Izjava je bila v obeh primerih izrečena v duhu pomirjujoče politične retorike. Četudi ni mogla razrešiti žalosti in groze ob usodi Ukrajink_Ukrajincev in še posebej ukrajinskih otrok, je morda vsaj začasno umirila refleks bega.

  • STA

    2. 3. 2022  |  Politika

    Zahtevo nadškofije za vrnitev Triglavskih jezer znova zavrnili

    Radovljiška upravna enota (UE) je nedavno drugič zavrnila zahtevek ljubljanske nadškofije za vrnitev širšega območja doline Triglavskih jezer (Sedmerih jezer) v naravi. Na nadškofiji so že napovedali, da se bodo znova pritožili, danes poroča Dnevnik.

  • STA

    2. 3. 2022  |  Svet

    Takojšnja zaščita za begunce iz Ukrajine

    Evropska komisija je v pomoč Ukrajini v vojni z Rusijo danes predlagala sploh prvo uporabo evropske zakonodaje, ki omogoča takojšnjo začasno zaščito beguncev. Gre za uporabo direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, sprejete v odziv na takratno množico beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije.

  • STA

    1. 3. 2022  |  Politika

    Golob bi odstranil ograjo na meji s Hrvaško

    Gibanje Svoboda bo na predvolilni konvenciji 19. marca predstavilo vse kandidate za parlamentarne volitve in celoten program, je napovedal predsednik te stranke Robert Golob. Podrobnosti še ni razkril, se pa ob trenutnih geopolitičnih razmerah zavzema za spremembe energetske, obrambne in zunanje politike. Odstranil bi tudi ograjo na meji s Hrvaško.

  • Uredništvo

    2. 3. 2022  |  Družba

    Kako pomagati Ukrajincem?

    Ukrajinci živeči v Sloveniji in slovenski prostovoljci so odprli posebno Facebook stran z imenom »Slovenska pomoč Ukrajini«, na kateri lahko najdete vse podatke o potrebah in načinu, kako bo pomoč najlaže prišla do Ukrajine ter o zbirnih centrih. Ker gre za humanitarno pomoč, je lahko mogoče pomagati le s točno določenimi dobrinami, seznam sproti osvežujejo glede na dovoljenja in potrebe. Na omenjeni FB strani so objavljeni tudi različni humanitarni teči računi, na katere lahko nakažete denarno pomoč. Potrebujejo tudi pomoč prostovoljcev, saj je dela zelo veliko.

  • STA

    1. 3. 2022  |  Svet

    Skupina Anonymous uradno sprožila kibernetsko vojno proti ruski vladi

    Globalna hekerska skupina Anonymous je na Twitterju sporočila, da je sprožila kibernetsko vojno proti Rusiji zaradi napada na Ukrajino. Skupina je pozvala vse hekerje sveta, naj se združijo in skupaj napadajo Rusijo.

  • STA

    1. 3. 2022  |  Svet

    V napadih uničena tudi zgradba s slovenskim konzulatom

    V napadu ruske vojske na ukrajinsko mesto Harkov je bila poškodovana tudi zgradba, v kateri je slovenski konzulat, je na Twitterju zapisalo slovensko zunanje ministrstvo. Po navedbah ministrstva uslužbenci konzulata v napadu niso bili poškodovani.

  • DK, STA

    2. 3. 2022  |  Politika

    Biden: »Putinova vojna bo Rusijo oslabila, preostali svet pa utrdila«

    Ameriški predsednik Joe Biden je uvodni del govora o položaju v državi posvetil ruskemu napadu na Ukrajino in zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo. Ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji je napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala.

  • Uredništvo

    2. 3. 2022  |  Politika

    Povampirjena človekoljubnost

    "Ministrova zagotovila so primer povampirjene človekoljubnosti, on sam pa je politik, ob čigar dvojnih merilih in spremenljivih stališčih se ti mora obrniti želodec. To je minister, ki dokazuje, da so slovenski humanizem, naši azilna in migracijska politika odvisni od zaščitenega geografskega porekla projektilov, ki ubijajo ljudi. In od barve kože, naklona oči ali od veroizpovedi begunca, od 'okolja' tistega, ki beži, bi rekla naša vlada. Taka stališča so rasistična in nimajo nikakršne zveze s človečnostjo, tudi z ukrajinskimi begunci ne. Slovenija in njen minister pač znova dokazujeta, da našo umeščenost v mednarodna razmerja razumeta kvečjemu kot priložnost za modno revijo: enkrat se svetu dobrikamo z rumenim puloverjem, drugič s planšarskim klobukom, spet tretjič z rumeno-modro kravato. Človekoljubna pomoč, iskrena skrb za blaženje tegob ljudi, ki bežijo pred vojnim nasiljem, in medčloveška solidarnost pa so še enkrat več prepuščene požrtvovalnim nevladnim organizacijam in aktivistom za varstvo človekovih pravic, ki si mimo novinarskih konferenc imenitnežev in njihovih traktorskih protestov prizadevajo, da bi pomagali ljudem, ki jih gazijo putini in hojsi."

  • Uredništvo

    2. 3. 2022  |  Politika

    »Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij bolje kot Kremlju«

    "Med letom 2000 in današnjimi časi pa vendarle obstaja pomembna razlika. Družabna omrežja, ki so maskirovko, kot v Rusiji imenujejo naklepno dezinformiranje domače in tuje javnosti, postavila na steroide. Če pred dvaindvajsetimi leti o dogajanju v Čečeniji nismo vedeli veliko zaradi pomanjkanja informacij, danes sliko zamegljuje dejstvo, da je (dez)informacij preveč. Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij in jih spremeniti v orodje in orožje specialne vojne bolje kot Kremlju. V primerjavi z letom 2000 je danes zunaj Rusije bistveno več ljudi, ki dezinformacije sprejemajo in papagajsko ponavljajo. Nekateri iz finančnega in političnega oportunizma, drugi pa zato, ker dezinformatorji spretno naslavljajo in izkoriščajo njihove emotivne in ideološke potrebe in predsodke. Troli kajpaonistom prišepetavajo tisto, kar si kajpaonisti želijo slišati, da bi počeli to, kar troli od njih pričakujejo."