Nedotakljivi

Dvanajstega decembra 2014 je Janez Janša slavil eno velikih zmag. Na ta dan ga je ustavno sodišče, skupaj s soobsojenima v zadevi Patria Tonetom Krkovičem in Ivanom Črnkovičem, izpustilo na prostost iz centralnega zapora na Dobu. Še isti dan zvečer je nagovoril zbrane podpornike pred vrhovnim sodiščem. Nekaj mesecev kasneje, aprila naslednje leto, je ustavno sodišče razveljavilo pravnomočne obsodbe zoper vse tri. A Janša v tej zadevi ni bil oproščen, pač pa je zadeva zastarala.

Grega Repovž

25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Uvodnik

Sebičnost in ozkoglednost

Borut Mekina, novinar Mladine, sicer tudi magister mednarodnih odnosov, je aprila 2019 – v Sloveniji smo imeli šele slabo leto na oblasti vlado Marjana Šarca, Ameriki pa je še predsedoval Donald Trump – napisal članek, ki se danes bere kot napoved prihodnosti. V njem je citiral domače in tudi tuje strokovnjake, opozorilo pa je bilo zelo jasno: države postajajo egoistične, sebične, tudi države okoli nas se vedejo agresivno, dejansko napadalno, morda tega še ne vidimo, a prekleto nevarno bo, če se bomo tega zavedeli prepozno. Ali kot je že takrat v njegovem članku dejal Denko Maleski, prvi makedonski zunanji minister v vladi Kira Gligorova: »Po svetu je zavladala logika hladne vojne, države so začele igrati igro ničelne vsote, mislijo, da lahko zmage dosežejo le na račun porazov drugih držav. To pomeni, da če delaš kakršnokoli zlo svojemu domnevnemu nasprotniku, je to v tvojem interesu. Logika hladne vojne je bila zelo preprosta. Češ, vi želite rušiti nas, zato bomo mi rušili vas. In v zgodovini odnosov med državami zatonu diplomacije in vere v mednarodno dobro vedno sledi obdobje sebičnosti in vojn.«

Janko Lorenci

25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Kolumna

Ni nedolžnih

Ukrajinska kriza se stopnjuje, a vseevropske vojne, upajmo, ne bo. Biden je pomirjujoče – ali pa brutalno odkrito – rekel, da se Amerika ne bo vojaško odzvala, tudi če Rusija napade Ukrajino. Strah pred vzajemnim jedrskim uničenjem hvala bogu ostaja. A Putin je z dejansko aneksijo Donbasa zelo zaostril položaj.

Janez Janša je od svojega brata ponovno kupil kemične svinčnike 

Januar je bil za Rajka Janšo, brata predsednika vlade Janeza Janše, eden izmed poslovno najuspešnejših mesecev. Državi oziroma z državo povezanim podjetjem mu je uspelo prodati za skoraj 31 tisoč evrov najrazličnejših poslovnih daril, to je po vrednosti kar desetkrat več, kot mu jih je uspelo prodati januarja 2020. Torej rezultat, s kakršnim se ne morejo pohvaliti niti najdrznejša zagonska podjetja.

»Današnja populistična desnica svojega glavnega sovražnika spet vidi v komunistih«

Marko Zajc je znanstveni sodelavec Inštituta za novejšo zgodovino. Nekoč je skupaj z Janezom Polajnarjem (danes kustosom v Mestnem muzeju Ljubljana) na Radiu Študent pripravljal oddajo Kocine zgodovine, nekakšen humorni pogled na minule čase, danes pa na inštitutu vodi raziskovalni program Politična zgodovina. Predava na Oddelku za zgodovino Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pred leti je sodeloval v posebni vladni strokovni komisiji, ki je v času arbitražnega procesa preučevala zgodovino obmejnih območij, v zadnjem obdobju pa je fokus raziskovanja s poznega obdobja habsburške monarhije prenesel na pozno obdobje socialistične Jugoslavije. Študijsko se je izpopolnjeval na Dunaju, v Berlinu in Jeni.

Plačni rekorder dr. Gorenak

Sedanja vlada je že takoj, ko je marca 2020 začela mandat, ministre in državne sekretarje uvrstila v zanje najvišje mogoče plačne razrede. Državni sekretarji so bili pod prejšnjo vlado uvrščeni v 59. plačni razred, zdaj so naskočili 61. razred, ministri pa so iz 62. razreda prešli v 64. razred. Utemeljitev, s katero je že takrat seznanil javnost retorično spretni minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je šla nekako takole: »Ne gre za zvišanje plač, temveč za določitev plačnega razreda.« Ter: »Gre za delo v nevarnih razmerah tako kot pri zdravnikih.« Toda večina prebivalcev Slovenije že več mesecev doživja streznitev po epidemiji, nevarne razmere in z njimi višje plače vladnih funkcionarjev pa še kar trajajo.

Dobri človek Zdravko

Vlada in njen predsednik Janez Janša sta v ponedeljek sporočila, da bo država izkoristila predkupno pravico in kupila 43-odstotni delež v družbi Sava, ki bi sicer iz rok naložbenega sklada York ob koncu meseca prešel v last madžarskega naložbenega sklada Diófa, katerega lastnik je eden od Orbánu bližnjih tajkunov Daniel Jellinek, pomembno vlogo v družbi pa igra tudi Orbánov zet István Tiborcz. Tako se je vlada odločila pod pritiskom javnosti: v zadnjih mesecih je namreč pripravila že vse korake, da bi celotna družba Sava prešla v roke Madžarov, spremenila je državni načrt upravljanja premoženja in Savo izločila iz njega. Brez dvoma je pričakovala negodovanje javnosti, a ne tako intenzivnega. Posel je ustavila šele, ko je uvidela, kako besna je javnost zaradi te namere.

Vlado Miheljak

25. 2. 2022  |  Mladina 8  |  Dva leva

Uživajmo, dokler lahko

Brecht je svoj čas, ob praizvedbi komada Bobni v noči (1920), občinstvo uvedel v dogajanje z velikim scenskim plakatom z napisom Ne buljite tako romantično (Glotzt nich so romantisch); kajpak provokativno, a tudi edukativno. Ljudje smo nagnjeni k romantičnim poenostavitvam ter vzhičenim predstavam in pogledom na dogajanja. Tudi v vsakdanjem življenju in še zlasti v politiki. In v teh dneh smo priča prav takemu vzdušju, poenostavljenim romantičnim, vzhičenim presojam in interpretacijam. Je kot v času vojne. Vojna pač ni normalno stanje duha. Vojna, tudi politična, parlamentarna, koalicijska ... je slaba, a še slabše je tisto, kar ji sledi. Heinrich Böll v romanu Skupinska slika z gospo (1971) v sladko-bridki fabuli nazorno sporoča: uživajte v vojni. Mir bo neizprosen. Vojna razdeli ljudi v skupine, jih naščuva ene na druge, a hkrati nivelizira razlike znotraj skupin. Ali kot bi rekel Freud v Množični psihologiji in analizi jaza (1920/21): »Koncentracija sovraštva do tuje skupine odstranja netolerantnost v lastni skupini.« Zatorej, prosto po Kacinu: uživajmo, dokler lahko. Pa četudi v sovraštvu; pa četudi z umeščenostjo v strastno polarizacijo janšizem-antijanšizem. Kajti 24. aprilu bo sledil trd pristanek. Če bomo izvolili sedanjo protidemokratično Janševo koalicijo, se več ne bo kaj zgražati, peniti, bentiti. Imeli bomo tako oblast, kot si jo zaslužimo. Ker smo si jo izvolili. No, upajmo, da se najbolj črn scenarij ne bo uresničil.

Atraktivne zgodbe

Decembra 2020, med koronsko paniko in zaprtjem družbe, je daleč od oči slovenske javnosti v Rogaški Slatini potekal referendum. Mnenja so se kresala okoli 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal, ki se ga je namenila postaviti slatinska občina. Župan Branko Kidrič je zatrjeval, da bo objekt Rogaško obogatil z »novo atraktivno zgodbo«, zaradi katere bodo v mesto kristala in mineralne vode drle trume novih obiskovalcev, ki bodo dodobra napolnile proračune občine in lokalnih podjetij. Na drugi strani so pobudniki referenduma na čelu z mlado intelektualko Evo Žgajner poskušali sokrajankam in sokrajanom dopovedati, da načrtovani stolp mestu dejansko ne bo prinesel bistvene dodane vrednosti in da bi občina lahko denar porabila bistveno bolj smotrno. Pri čemer nikakor ni šlo za majhno vsoto, vrednost naložbe je bila ocenjena na dobra dva milijona evrov, Žgajnerjeva in somišljeniki pa so opozarjali, da se bo znesek glede na ustaljene prakse pri tovrstnih projektih gotovo še povečal. Toda opozorila so bila zaman, aktivisti pač niso zmogli tekmovati z občino in lokalnimi mediji in tako je večina udeležencev referenduma podprla gradnjo stolpa.

»Dovolj imamo sovražne, ustrahovalne retorike«

Rodila se je leta 1988. Z režiserjem Žigo Divjakom sta eden najprodornejših, najbolj družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov v slovenskem gledališču – svet in družbo kljub mladosti razumeta kot le malokdo. Žiga Divjak režira, Katarina Morano, ki je pred leti precej pozornosti pritegnila že s študentskimi kratkimi filmi (na AGRFT je študirala filmsko režijo), skrbi za dramska besedila in dramaturgijo. Skupaj sta denimo ustvarila pretresljivo in izjemno uspešno predstavo Gejm o beguncih, ki se igrajo nevarno igro, gejm: premagati skušajo zadnji del poti od Bosne do slovenske meje, da bi na območju Evropske unije zaprosili za azil. Podpisala sta tudi predstavi, ki dajeta nov zagon besedilom literarnih velikanov Cankarja in Kosovela, pa avtorski projekt Sedem dni, intimen prerez časa nenehne naglice, v katerem živimo.

Ustrahovanje

Postopki, v katerih je kaznivega dejanja obtožen Janez Janša, so specifični. Se zelo razlikujejo od povprečnega kazenskega postopka. A na to ne kaže zgolj dolgotrajnost postopkov zaradi uspešnega zavlačevanja obrambe. Celo več časa preteče med tem, ko so ti dlje časa primeri »v čakalni vrsti«, ne da bi obramba vršila (formalni) pritisk. Odgovor, zakaj je tako, se verjetno skriva v neformalnem pritisku.

Gledalke in gledalci, partijska televizija – le za vas!

V celotni zgodovini sodobne Slovenije še nismo videli takšne politične čistke, kot smo jo lahko ta teden – kot sklepno dejanje – opazovali gledalke in gledalci na TV Slovenija. V živo! En mesec se poslavljajo za politiko SDS neprimerni novinarji, enega za drugim režejo, enega za drugim umikajo, ukinjajo oddaje, izničujejo vse, pač odstranjujejo vse, kar partijo in šefa partije moti. Take čistke v enem zamahu tudi v času komunizma nismo videli na javni televiziji (so jo pa janšeki izvajali na Večeru, Delu, Primorskih novicah in STA v njegovem prvem mandatu).

Vlada je izbrani župniji podelila spominski znak za prispevek k boju proti covid-19

Vlada je po zadnji nedeljski maši, ki je bila tudi zadnja, pri kateri je bilo treba preverjati izpolnjevanje pogojev PCT (preboleli, cepljeni, testirani), članom župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta Župnije sv. Peter pri Mariboru - Malečnik podelila spominski znak za požrtvovalnost v boju proti covid-19. Lepa gesta, a zakaj je župnija ta znak prejela?