TV komentar / Milosavljevićeva prerokba

Ksenija Horvat je v tokratnem nedeljskem intervjuju na TV Slovenija gostila dolgoletnega profesorja novinarstva na Fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića. In če je kdo pričakoval, da bo to še en levo-desni intervju, se je prekleto uštel. Milosavljević je z mediji in razvojem in zatonom medijev rasel, delal je celo kot novinar in kritik (in njegovi članki o pop glasbi so bili res za sladokusce), medijske hiše je spoznal od blizu – predvsem pa v nasprotju z večino kadra na njegovi fakulteti in tudi na vseh slovenskih univerzah ve, da ima kot profesor tudi družbeno vlogo in nalogo. Zato je zmožen govoriti širše, o svetovnih trendih (ker jih res tudi pozna), o novinarstvu tiste stvari, ki so res pomembne.

Vrnitev v (precej temačno) preteklost?

Ko je jeseni 2019 Boštjan Poklukar pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve predstavil kandidaturo za notranjega ministra, je poslanec SDS Žan Mahnič dobil občutek, da »gre za predstavitev ministra za obrambo«. Občutka, da je šlo za predstavitev načrta obrambe Slovenije (in EU) pred grozečim napadom – četudi pred begunci –, se ni bilo mogoče znebiti. Poklukar si je tedaj namreč za prednostno nalogo pred vsemi drugimi postavil varovanje meja, ljudi in premoženja, in to z obvladovanjem migracij, ki da so glavna grožnja.

(Pre)lahkotnost obljub

»Cilj je, da zgradimo 'stroj', ki bo do konca mandata zgradil dva tisoč stanovanj na leto,« je prejšnjo sredo po vrhu koalicije na Brdu pri Kranju pred kamerami izjavil minister za delo Luka Mesec. »Tri tisoč,« je bilo zaslišati šepet iz ozadja. In minister Mesec je v mikrofon takoj dodal: »Tri tisoč, pardon, me je predsednik vlade popravil.« Takšno odstopanje pri ključnem podatku, o katerem so pred tem tekla večurna usklajevanja, je seveda težko razumeti kot lapsus, zagotovo pa je zdaj v javnosti zabetonirana obljuba o tri tisoč zgrajenih stanovanj na leto, ki bo na tnalu ob koncu mandata 2026. So ta in ostale zelo konkretne obljube, ki jih vse pogosteje javno plasira premier Robert Golob, uresničljive in zlasti javnofinančno vzdržne ali so se ministri in ministrice po njih vse bolj pogosto prisiljeni ukvarjati z relativizacijo in saniranjem škode teh premierovih vehementnih napovedi?

Velika umetnica / Tudi tokratni protest Svetlane Makarovič je ultimativno etično dejanje

Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za protest, kritično misel. To je razumljivo. Namreč kdo, če ne umetniki, nam vedno znova nastavlja ogledalo, kdo družbo nenehno opozarja na vse, kar je v njej spornega. Na proslavah so odmevali govori tedanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja zoper do kulture ignorantsko politično elito, govorilo se je o svečah, prižganih pred Cankarjevim domom, zažganih kontrabasih, manifestih. Največ prahu pa je dvignil protest Svetlane Makarovič, njena zavrnitev Prešernove nagrade za življenjsko delo leta 2000.

Zelo majhno okno v svet

Na dan pisanja tega članka je mogoče z ljubljanskega letališča leteti v Beograd, Istanbul, London, Bruselj, Zürich, München, Pariz, Podgorico in Frankfurt. Povsod tja je mogoče odleteti tudi iz Zagreba, le da je iz Zagreba mogoče v istem časovnem razponu leteti še v Kobenhavn, Dubrovnik, Varšavo, Split, Skopje, Dubaj, Weeze pri Düsseldorfu, Rim, Pulj, na Dunaj, v Neapelj, Amsterdam, Malago, Göteborg, Katar, Dublin, Sarajevo in Osijek. V še več mest je seveda mogoče leteti z bližnjih italijanskih letališč v okolici Trsta in Benetk. Ljubljana je v tej primerjavi postala nekakšna eksotična destinacija, ki se je potniki brez lastnega prevoznega sredstva raje izognejo.

Kje je obljubljeni nadzor nad oglaševanjem?

Decembra je Mestna občina Ljubljana (MOL) v skladu z novo uredbo o razvrščanju objektov, s katero je bila pristojnost nadzora nad objekti za oglaševanje prenesena na občinske inšpekcijske službe, napovedala, da bo letos inšpektorat na področju oglaševanja začel izvajati usmerjeni nadzor. Po besedah vodje občinskega inšpektorata Barbare Barle naj bi nadzor začeli opravljati 3. januarja, oglaševalske objekte pa naj bi pregledovali na javnih in zasebnih zemljiščih. Pa se je kaj od napovedanega zgodilo?

O spolnosti

1. O spolnosti in skrbi za otroke se veliko grimsuje in malo argumentirano razpravlja. Na eni strani stoji falanga tistih, ki jim menda gre »za otroke in družino«, o katerih vse vedo že vnaprej: ljudje se delimo na moške in ženske, drugega ni. Prava družina sestoji iz očka, mamice in otrok, opira pa se na dva para starih staršev. Za geje in lezbijke se ne sme reči, da so bolni, na tihem pa se ve, da so bolani in moteni. Podobno si mislijo o spremembi spola. Svoje si mislijo o ustavnem sodišču, ki dovoljuje poroko in celo posvojitev otrok gejem in lezbijkam. In kaj si mislijo o splavu? Da je zločin. Redki pa so tisti, ki jih zanimajo argumenti in ki prisluhnejo znanosti. Poskusimo stopiti po tej poti.

Končno zaščita žvižgačev

Državni zbor je pred dnevi sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev – širše so znani kot žvižgači –, torej oseb, ki razkrijejo domnevno nepošteno, neetično, diskriminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost v organizaciji, katere del so oziroma so bili. Slovenska zakonodaja je že desetletje zagotavljala varstvo žvižgačem, a je šlo za razpršeno zakonodajo, v praksi pa so doslej žvižgači po pravilu doživljali pogrome, izobčenje, disciplinske in celo kazenske postopke. Vse to se je zgodilo tudi najbolj znanemu slovenskemu žvižgaču Ivanu Galetu, ki je spomladi 2020 v oddaji Tarča na RTV Slovenija razkril nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme za potrebe boja z epidemijo koronavirusne bolezni.

Vlado Miheljak

10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Dva leva

Komentar / Nezemljani in neandertalci planeta RS

Hja, zanimivo. Tudi sam že precej časa, zlasti od obdobja po osamosvojitvi, ugotavljam neke značilne, v času enopartijskega sistema zanikane in prikrite, telesne in duševne vzorce, ki kažejo na to, da morda nis(m)o vsi prebivalci Slovenije običajni zemljani. Še več, da razvojno ne pripadamo vsi vrsti homo sapiens – torej vrsti umne opice. Da nekateri odstopajo navzgor, nekateri navzdol. No, znanost je nedavno res potrdila, kar se je sicer vseskozi špekuliralo, da so se na teh prostorih mešali, parili prišleki, torej homo sapiensi, s staroselci, neandertalci. Glede na to, da čistih, prvinskih oblik ni več, se ne postavlja samo vprašanje, kaj dobimo, če (kar je pogosteje) parimo homo sapiensa z neandertalcem, ampak kaj dobimo, če (nekoliko redkeje) parimo homo sapiense z nezemljani. Namreč, nezemljanov v slovenski populaciji naj bi bilo, kot zatrjuje bioterapevt in karmični diagnostik, vsega približno pet odstotkov.

Srečni konci obstajajo tudi za istospolne pare, ne zgolj za raznospolne 

Pred desetimi leti je danes že pokojna litovska pisateljica Neringa Macat izdala zbirko pravljic Gintarine širdis (Jantarno srce). Navdih zanjo je črpala iz tradicionalnih motivov klasične otroške literature, iz del bratov Grimm in Hansa Christiana Andersena, a je hkrati hotela opozoriti na številna sodobna družbena vprašanja. V pravljicah tako namesto likov, ki bi jih praviloma pričakovali, nastopajo osebe iz marginaliziranih družbenih skupin, med njimi invalidi, Romi in istospolni pari. Prav zadnje pa je razburilo nekatere skupine konservativcev, češ da je prikazovanje istospolnih parov v knjigi – gre za dve zgodbi izmed šestih – škodljivo za otroke. Knjiga je bila zato leto po izidu sprva umaknjena s prodajnih polic.

Deportacije prosilcev za azil

Azilna zakonodaja je v nečem povsod po svetu enaka, saj gre za njeno najosnovnejšo lastnost, ki je prvi pogoj za delovanje in sploh obstoj varstva beguncev. Medtem ko teče azilni postopek, s katerim se ugotavlja, ali in v kolikšnem obsegu je posameznik upravičen do statusa begunca, prosilec za zaščito ne more biti deportiran.

Konec zabave / Italijanska vlada je prepovedala rejve

Ko je italijanska policija lani v noči čarovnic vkorakala na rejv sredi zapuščenega skladišča v Modeni, je bilo zabave v hipu konec. Giorgia Meloni, ki je zgolj nekaj dni prej prisegla na premierskem položaju – in z njo nova vlada, najbolj desna vse od druge svetovne vojne –, si je v hipu zastavila, da bo poostrila zakone, ki se nanašajo na nezakonite zabave. Po zakonu, ki je bil naposled sprejet ob koncu leta, je v Italiji po novem nujno treba prijaviti zabave z več kot 50 udeleženci, organizatorjem prireditev, ki tega ne bodo storili, pa grozita kazen od treh do desetih let zapora ter globa od tisoč do deset tisoč evrov.

Janko Lorenci

10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Kolumna

Komentar / Je Zemlja ploščata?

Človek si praviloma skuša napraviti življenje stabilno, stalno, predvidljivo.

Netflixov strel v koleno

Kmalu boste morali svojim bližnjim sporočiti tragično novico, da se ne bodo več mogli obešati na vašo Netflixovo naročnino, če pa ste vi tisti, ki videovsebine (denimo z uporabo kreditne kartice bivšega partnerja) pretakate »brezplačno«, se pripravite, da boste morali zdaj seči v žep. Netflix, največja pretočna platforma na trgu, je te dni (nehote) razkril sporno strategijo, s katero bo odpravil oziroma omejil deljenje gesel med različnimi gospodinjstvi. Če se boste še naprej želeli kratkočasiti z njegovim neskončnim katalogom TV-serij, boste morali za to plačati. Vsega lepega je enkrat konec.

Akvarijski eksponat

Ministrstvo za okolje in prostor je septembra lani izdalo presenetljivo dovoljenje: kranjskemu Jamskemu zavodu Tular je namreč dovolilo odvzem osmih človeških ribic iz narave – petih belih iz Postojnske jame in treh črnih človeških ribic, ki so endemiti in živijo zgolj na območju Bele krajine. Dve že odvzeti človeški ribici, ena bela in ena črna, sta zdaj na ogled v trimetrskem akvariju v jamah pod Kranjem, mesto Kranj pa ju trži kot svojo turistično znamenitost.

Alfa stanje

V uradni program, s katerim se je Slovenija predstavljala na Expu 2020 v Dubaju, je bila uvrščena tudi Predstavitev metode učenja tujega jezika v alfa stanju, ki jo je kar dvakrat pripravil Holistični center Karnion. Potekala je v programskem sklopu, poimenovanem Voda, ob zaključku svetovne razstave marca 2022. Da poimenovanja sklopov niso bila nujno (ali celo praviloma) kakorkoli povezana s prireditvami, uvrščenimi v posamezni sklop, pove že hiter pregled prireditev; recimo v sklopu Voda je potekal tudi »poslovni dogodek podjetja Knauf«, ki se ukvarja predvsem s suhomontažnimi sistemi za gradnjo.

dr. Bogomir Kovač

10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Ekonomija

Komentar / Redke kovine

Energetska tranzicija in podnebne spremembe niso zgolj svetovni okoljski problem, zadevajo osrednje geopolitične in družbene spremembe. Strateško obvladovanje ogljične družbe je zgolj druga stran spregledanega boja za redke kovine in strateške polprevodnike. Brez njih preprosto ni zelene in digitalne revolucije, nove družbene vizije zahodnega sveta. Toda zavzemanje za brezogljično družbo je nova oblika geostrateške dominacije ekonomsko razvitih držav, zbranih okoli ZDA, nad šibkejšimi. Njihov »zeleni imperializem« zgolj prenaša ekološka bremena na tretji svet, temelji na neenaki delitvi bogastva in moči. Toda zeleno-modri planet je celota, ne prenese ekoloških zastonjkarjev in političnih manipulacij. Ogljična nevtralnost do sredine 21. stoletja je zato globalna iluzija, nova družba zelene prihodnosti pa zahodna utopija.

Nož v roki »Brata Satana«

Leta 2014 ali 2015 – ne ve se točno, kajti zgodilo se je tihoma in brez javne oznanitve – je z zidu cerkve Marije Pomagaj na Brezjah, najpomembnejšega svetišča slovenskih katolikov, izginila spominska plošča s 25 imeni. Na njej so bila imena in priimki duhovnikov, ki so kot »žrtve fašizma« za »svobodo nove Jugoslavije darovali življenja«.

Heni Erceg

10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Hrvaška

Komentar / Glavni urednik Hrvaške

Nekoč davno sem v vlogi glavne urednice Feral Tribuna šla na pogovor z neko živino – vsaj sam je mislil, da to je – v njegovo ogromno pisarno v enem od višjih nadstropij neke bajture. Takoj ko sva sedla, je od mene zahteval mobitel in iz njega na mojo neizmerno osuplost izvlekel baterijo, isto pa je naredil tudi s svojo napravo. »Si pri zdravi?« sem vprašala in v odgovor dobila konspirativni nasmešek odličnega poznavalca vohunske dejavnosti pri Hrvatih. Bil je popolnoma vsakdanji pogovor, vendar je tip vedel, da ga Ilija Čvorović – tisti iz komedije Balkanski špijon – ki nekje brezdelno prisluškuje, lahko poveže z mano, to pa se mu je zdelo nevarno.

Harry Styles / Fejst dečko

Danes se skoraj vsak ozaveščeni potrošnik glasbe v celoti zaveda obstoja mehanizmov glasbene industrije, promocijskih proračunov brez omejitev, milijonskih piarovskih kampanj, vplivov medijskega ustroja in družbenih omrežij na popularizacijo pop zvezdnikov, pa tudi tega, da so ustvarjalci, ki sestavljajo pop smetano, premišljeno zasnovane umetniške persone, ali če smo natančnejši, glasbene blagovne znamke.