To se lahko zgodi tudi pri nas

Tako kot se slovenski novinarji zadnje leto počutijo kot dopisniki iz Madžarske ali Poljske, so se ameriški novinarji prejšnji teden – ob okupaciji Kapitola, Trumpovem poskusu državnega udara – počutili kot dopisniki iz kake banana države. Gotovo so se spomnili filma Padec Olimpa, v katerem Severni Korejci zavzamejo Belo hišo in ob katerem so si rekli – oh, to je le za lase privlečena fikcija! To se pri nas ne more zgoditi! Zdaj jim je Padec Olimpa eksplodiral v obraz, s sloganom »v Ameriki lahko vsak postane predsednik« vred. Kim Džong Un se že dolgo ni tako krohotal, še bolj pa se bo, ko bo ameriški State Department objavil naslednje poročilo o položaju človekovih pravic po svetu.

Slovenski finančni faraoni

Podjetje Majbert Pharm danes seveda že vsi poznamo, člani komisije ministrstva za zdravje, ki so to podjetje izbrali za dobavitelja hitrih testov za covid-19, pa so se od sramu zavili v molk. Vse skupaj je bilo iz njihove perspektive videti kot skrita kamera ali neki družbeni eksperiment. Ko je ministrstvo podjetje Majbert Pharm izbralo na razpisu za dobavitelja, so namreč lastniki podjetja naredili vse, česar ne bi smeli: v času karantene so organizirali žurko v Mehiki, se nastavljali pred najetim zasebnim letalom, eden izmed njih, Luka Lah, pa se je že takoj na Instagramu pohvalil, da so sklenili »bolan posel«.

Bi moral Twitter ukiniti profil tudi Janezu Janši?

Socialna omrežja – Twitter, Facebook, Instagram in druga – so glavni komunikacijski kanali takšnih ali drugačnih govornikov, posebno priljubljeni pa so pri politikih. Zakaj je tako, je jasno – omogočajo neposredni nagovor volivcev, med politikom in ciljno skupino ni nikakršnega filtra, ki bi sporočila preverjal in postavljal v kontekst. Socialna omrežja so megafoni, idealna sredstva za propagando. Vse to je znano že leta: Facebook ni le omrežje, ki bo povezalo svet; Facebook, tak, kakršen je danes, je grožnja demokraciji.

Dogodivščine ministra Tonina

»Odločitev ustavnega sodišča bo imela v januarju 2021 povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni zaustaviti proces nabave novega transportnega letala.« Tako dramatično zvenijo besede, ki so jih zaradi začasnega zadržanja zakonsko pogojenih nakupov orožja zapisali na ministrstvu za obrambo.

Vrnitev glob protestnikom

Ustavno sodišče je 3. decembra lani potrdilo: ker je vlada nepravilno objavila sklepe, s katerimi je želela podaljšati prepovedi zbiranja v vzgojnoizobraževalnih zavodih, prepovedi sploh niso veljale. Ker je sklepe o ostalih ukrepih objavljala na identičen način in zanje torej po analogiji velja enako, bi morala (pravna) država protestnikom, ki so na podlagi neveljavnih aktov prejemali globe, denar vrniti, procesiranje odprtih postopkov pa ustaviti. A ministrica za pravosodje ne ukrepa.

»Nastavljanje slabih kadrov doživljamo že kot popolnoma samoumevno«

Kaja Širok, doktorica znanosti, zgodovinarka, raziskovalka, prevajalka in docentka za področje novejše in sodobne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, zadnjih deset let deluje tudi kot direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Kljub izjemnim uspehom, ki jih je dosegla v dveh mandatih vodenja muzeja, te dni – v duhu političnih menjav kadrov v javnih zavodih – zapušča direktorski stol. V njeni pisarni na Cekinovem gradu v ljubljanskem parku Tivoli, od katere se počasi poslavlja, je odgovorila na vprašanja, ki se odpirajo ob spornem kadrovanju v ustanovi, ki je bila pod njeno taktirko aktivno vpeta v širši mednarodni prostor in v mednarodno muzejsko dogajanje.

Zavod Iskreni na javnem razpisu prejel 130.000 evrov 

Na javni razpis za sofinanciranje projektov, namenjenih pomoči najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije covid-19 in zmanjševanju njenih posledic, ki je potekal prek ministrstva za delo in je razporejal sredstva Evropskega socialnega sklada, je bilo prijavljenih 135 različnih projektov. Od teh jih je 17 prejelo sredstva, med njimi pa je kar 6 prejemnikov s konservativnimi, krščanskimi ozadji. Zagotovo najbolj bode v oči Zavod Iskreni, ki je prek razpisa prejel najvišjo možno višino sredstev, torej 130.000 evrov.

Cepilna loterija

Cepljenje proti covid-19 v Evropski uniji po decembrskem prihodu prvega in nedavni odobritvi drugega cepiva napreduje počasi. Le malo državam je že uspelo cepiti več kot odstotek svojih prebivalcev. Slovenija k sreči je med njimi.

Vlada uspešno razklala policiste

Notranji minister Aleš Hojs je pred napovedano policijsko stavko objavil poimenski seznam bruto plač 8694 zaposlenih na policiji, z vsemi dodatki, razen dodatka za prehrano, prevoznih stroškov in stroškov službenih poti.

Janša bi odstavil še direktorja Zdravstvenega doma Ljubljana, ki odhaja sam

Pretekli petek je Janša delil 93 tvitov, napisal pa je celo tri izvirne. Med njimi se najde zapis, namenjen direktorju Zdravstvenega doma Ljubljana Rudiju Dolšku, ki je dan prej nastopil v oddaji Tarča in diplomatsko, a kritično govoril o površnosti pri nabavi hitrih testov.

Etapna zmaga

Najprej se je novica o odločitvi ustavnega sodišča, ki je zadržalo izvajanje zakona o vojaških investicijah, pojavila na portalih stranke SDS, ki zase pravijo, da so mediji.

Vlado Miheljak

15. 1. 2021  |  Mladina 2  |  Dva leva

Gospostvo zla na preizkušnji

»Janša, je edini na svetu imel prav! Zdaj se bo izkazalo pred VS ZDA ...«
— Nelektorirani tvit Boštjana M. Zupančiča pred zasedanjem Vrhovnega sodišča ZDA v zvezi s prizivom pravosodnega ministra Teksasa Kena Paxtona na volilne izide v štirih zveznih državah

Denar ali življenje

Bilo je 18. oktobra 2020, ko je predsednik vlade Janez Janša prek televizijskih zaslonov Slovencem in Slovenkam sporočil, da se uradno začenja novi val epidemije koronavirusne bolezni. Ponovnim strogim omejitvam življenja se ni mogoče izogniti, je povedal: »Najprej so življenja, potem zdravje in nato gospodarstvo.« Od tedaj minevajo natanko trije meseci, doslej je zaradi covid-19 umrlo že več kot 3000 ljudi, po številu mrtvih zaradi te bolezni je na milijon prebivalcev naša država tretja na svetu. Na drugi strani vlada Janeza Janše ne zelo glasno podpira čim bolj nemoteno delovanje podjetij kljub epidemiji in počne vse, da krivulje gospodarske dejavnosti ne bi preveč upadle – zdi se, da tudi za ceno naraščanja krivulj obolelih in umrlih zaradi covida.

Policija – rešuje ali grozi?

Malo pred koncem leta je snežni plaz na Turskem žlebu zasul dve osebi; na srečo sta bili le lažje poškodovani. Minila sta dva tedna, snega je v gorah veliko, pohodnikov in turnih smučarjev prav tako. Trenutno je v Sloveniji razglašena »znatna nevarnost snežnih plazov«. Na Zelenici, vzpetini tik ob Ljubelju in avstrijsko-slovenski meji, imajo s plazovi slabe izkušnje: v zadnjih desetletjih so pod seboj pokopali več ljudi, na ne tako oddaljenem Storžiču pa je plaz daljnega leta 1937 usmrtil kar devet smučarjev.

Slovenija nezakonito izgnala begunca

Slovenija je državljanu Kameruna, ki je pri nas želel zaprositi za mednarodno zaščito, kršila pravico do prepovedi kolektivnih izgonov, pravico do prepovedi mučenja in pravico do dostopa do azilnega postopka.

Identifikacija Trumpovih vojščakov

Po razvpitem vdoru v kongres je FBI na svoji spletni strani objavil nabor fotografij številnih nepridipravov, ki so prejšnjo sredo nezakonito vkorakali v svetišče ameriške demokracije, in javnost pozval, naj pomagajo pri njihovi identifikaciji. Kdo je zloglasni rogati šaman, ki je z ekscentrično opravo zasenčil večino drugih »protestnikov«, se je hitro razčistilo (gre za zagovornika teorije zarote QAnon, ki je znan kot Jake Angeli), zdaj pa je čas še za identifikacijo ostalih.

Karantena v zgodovino kot beseda leta 2020 

Beseda, ki je najbolj zaznamovala leto 2020, je karantena. Zmagovalka večine ni presenetila, saj smo jo lani res največkrat slišali, o njej brali, jo uporabljali v pogovorih, ne nazadnje pa doživeli in občutili na lastni koži. Zmagovalna beseda je na izboru ZRC SAZU prejela nekaj več kot 1000 glasov. Na drugem mestu ji je sledilo kolesarjenje, na tretjem pa »14 dni«. Glasovalo je več kot 5000 ljudi.

Radio Študent bo. Pa ŠOU?

Pobudniki za ukinitev financiranja, posledično odprodajo in komercializacijo Radia Študent iz vodstva ŠOU v Ljubljani, ki ga že dobro desetletje obvladuje naveza skupin Modri in Povezani, gotovo niso pričakovali, da se bo namesto o smislu in obstoju tega v številnih pogledih danes unikatnega in od leta 1969 samosvojega radia v javnosti ponovno zastavilo vprašanje, čemu in komu pa so danes še namenjene obstoječe oblike študentskega organiziranja.

Majhne prilagoditve s katastrofalnim učinkom

Tema, ki trenutno preveva slovenske medije in zavest vseh nas, je vrhunec epidemije novega koronavirusa. A treba se je zavedati, da se za zaveso izrednih razmer dogajajo tudi druge stvari. Poleg načrtnih sabotaž pri financiranju STA, filmskega sklada in tovrstnega finančnega izstradanja vladajoči garnituri nepodrejenih sistemov se pripravljajo majhne, a ključne spremembe zakonodaje in državne ureditve, ki bodo vplivale na dogajanje v Sloveniji še v številnih prihajajočih letih. Spremembe na treh področjih, pri internem sprejemu Načrta za okrevanje in odpornost za porabo 6,6 mrd € nepovratnih sredstev, pri spremembah gradbenega zakona in pri izjemno hitrih spremembah zakona o javnem naročanju, vlada pripravlja teren, da bo evropski denar lahko razdelila netransparentno in dolgoročno škodljivo.

Virus kovinske podgane

Po kitajskem zodiaku je leto 2020 leto kovinske podgane, ki se kot simbol tekočega leta pojavi vsakih šestdeset let. Takoj ko je Kitajska konec lanskega januarja vstopila v to leto, je v njenem središču izbruhnila epidemija covid-19. Kot sinologinja (pred šestdesetimi leti tudi sama rojena v tem očitno zloglasnem znamenju) ne morem mimo dejstva, da se je koronavirus, ki vodi do pljučnega obolenja z visoko stopnjo nalezljivosti in smrtnosti, najprej pojavil prav na Kitajskem, torej v tistem kulturno-jezikovnem območju, ki je jedro mojih osebnih in poklicnih interesov ter vsebinska podlaga mojih raziskav.

Blišč in beda instagramske poezije

Britanski novinar Andrew Lloyd je leta 2018 na družbenem omrežju Instagram ustvaril profil, na katerem se je pod enigmatičnim uporabniškim imenom @ravenstarespoetry (površno ’poezija krokarjevega strmenja’) odločil izdajati za pesnika. Rupi Kaur, najbolj znana instagramska pesnica in pravzaprav zaslužna za razmah tega globalnega fenomena, je bila tedaj v središču pozornosti s svojo drugo pesniško zbirko Sonce in njeno cvetje (pravkar je izdala tretjo) in Lloyd je, kot mnogo poznavalcev literarnih trendov ter spletnih družbenih omrežij pred in za njim, opazil, da so »minili časi epskih pesnitev v 15.000 vrsticah, zdaj so ’in’ napihnjeni citati in bliskovito napisani kupleti«. Pesmi, ki jih lahko preberemo in razumemo v kratkem času »skrolanja« po Instagramu. Te pa lahko napiše praktično vsak, tako da razlomi en poetično zveneč stavek v več verzov – vsaj zdi se tako. Za primer ena izmed pesmi Rupi Kaur v prevodu Fride Čermelj: »vsi bomo stopili korak naprej / ko bomo spoznali kako močne / in čudovite so ženske / okoli nas«.

Slavolok punku

Današnji boomerji so bili nekoč panksi. Raztrgani, protisistemski, glasni, lepi in mladi. Nekateri so odrasli v sitnobe, ki danes kličejo policijo, češ da sosedje ne upoštevajo ukrepov v času epidemije. Spet drugi so ostali pankerji v srcu. Nekateri pa so ostali pankerji za vedno, tudi na videz. Med slednje sodi Igor Vidmar. Ljubitelj dobre glasbe in vina, večni cinik in zagret politični komentator. Mož, ki je v štirih desetletjih organiziral malo morje koncertov in še danes nosi majice z imeni bendov, je pred kratkim praznoval okroglih sedemdeset let in le malo pred tem dobil knjigo, napisano po svojih spominih.