Uredništvo
-
21. 12. 2021 | Družba
Tudi v času veselega decembra in božičnih praznikov tatovi ne počivajo, opozarja policija. Slednja je pred kratkim javnosti poslala navodila, kako preventivno ukrepati, da ne postanete žrtev tatov, in kaj storiti, če ste bili okradeni. Po podatkih slovenske policije so žrtve tatov pogosto predvsem starejše osebe na osamljenih krajih, tatvine pa se največkrat zgodijo dopoldne. Ob tem opozarjajo, da tatovi lahko delujejo v skupinah tudi tako, da tega morda na prvi pogled ne opazite. "Eden od tatov vas zamoti z raznimi pretvezami (sprašuje za pot; poizveduje, ali ste sami doma; pove, da je iz komunalnega ali telekomunikacijskega podjetja, elektropodjetja ipd. in da bo v okolici vašega doma napeljeval kable, kopal jarke; razlaga, da zbira staro železo; prosi za vodo ipd.) in vas poskuša zvabiti stran od doma. Drugi tatovi pa medtem vstopijo v vaš dom ter ukradejo denar in vrednejše predmete," opozarja policija.
-
20. 12. 2021 | Politika
»Vzporedna realnost, v kateri živijo Janez Janša in njegovi politični sopotniki«
"Šovinizem, homofobija, spodbujanje rasne in verske nestrpnosti, uničevanje institucij, napadi na medije, grožnje državljanom, sramotenje države pred Evropo in svetom so le latentne posledice, na katere vladajoča garnitura netalentiranih politikov pristaja v zameno za zdravljenje lastnih frustracij. Slovenija zato potrebuje normalizacijo, ki pogojuje sestop iz vlaka vzporedne realnosti, v kateri živijo Janez Janša in njegovi politični sopotniki. Vsi problemi z volitvami ne bodo rešeni, ampak sprememba oblasti je možnost, da normaliziramo medsebojne odnose in nehamo slediti politiki, ki nas kolektivno pelje v pogubo."
-
20. 12. 2021 | Družba
»Kršijo se bistveno pomembnejše pravice, nekateri pa vreščijo, ker morajo nositi maske«
"Naša družba je tako prišla do točke, ko se lahko sprašujemo že o njenem obstoju. Ali še obstaja družba v smislu, kot smo jo poznali še do nedavno? Gre za proces tekmovalne družbe, ki producira temu primerne ljudi, ki morajo biti konkurenčni, izloča pa šibke, počasne, bolne. Pozornost se je preusmerila iz skupnostnega k posamezniku."
-
19. 12. 2021 | Politika
»Janšizmu se ni mogoče upreti s strankarskimi lupinami za enkratno uporabo«
"Zadnji empirični dokaz, da slovenska demokracija peša, je ta teden v evropskem parlamentu sprejeta resolucija o vladavini prava. Janšizmu se je mogoče v našem političnem sistemu demokratično upreti le z izgrajenimi in demokratičnimi strankami, ne pa strankarskimi lupinami za enkratno uporabo. In v dobrem desetletju fabriciranja novih obrazov, s katerimi je leva sredina prevzemala oblast, se nam je okoli sredine zrušil strankarski sistem, zato tisti, ki je strankarsko najbolje organiziran, tako nepredstavljivo zlahka ruši demokracijo."
-
19. 12. 2021 | Politika
Simoniti kot Janšev bojevnik, ki stopnjuje kulturni boj
"Poudarjeno se ga čuti kot predstavnika desne politične provenience, kar za kulturo in umetnost nikoli ne more biti dobro. Na direktorska mesta postavlja mišljenjsko sorodne kadre, in to za ceno umika izkazano sposobnejših in kakovostnejših direktorjev v javnih zavodih. Bolj kot v prvem mandatu je nestrpen do kritičnih, a hkrati doma in v tujini uspešnih nevladnih organizacij na področju kulture. Njihovo preganjanje z Metelkove 6 je prozorno, nepotrebno, nekorektno. Nič manj ni na mestu mrcvarjenje filmarjev in Slovenskega filmskega centra. Absolutno zunaj razuma je bila dodelitev statusa društva v javnem interesu 'rumenim jopičem', ki odkrito koketirajo z nacizmom. Kot sinu očeta, ki so ga nacisti zverinsko umorili, mi ni vseeno, da to dopušča moj kulturni minister. Pred menoj torej ni več tisti nekoč že viden minister, saj ga doživljam v novi podobi kot izpostavljenega Janševega bojevnika, ki stopnjuje kulturni boj."
-
19. 12. 2021 | Družba
Žižek: »Zdi se, da se približujemo točki preloma«
Pokojni ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je med iraško vojno nekajkrat kolosalno napačno presodil razmere. A naj se sliši še tako čudno, bi se način razmišljanja, ki je privedel do teh groznih napak, lahko izkazal za neprecenljivega pri reševanju trenutne globalne krize, je zapisal filozof dr. Slavoj Žižek v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO.
-
19. 12. 2021 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Marcella Potocca iz zbirke Poznam te črne stvari.
-
18. 12. 2021 | Politika
VIDEO: V kakšni državi želimo živeti?
Udeleženci javne tribune V kakšni državi želimo živeti?, ki jo je pripravilo gibanje Bodi sprememba, so v razpravi poudarili nujnost normalizacije države, kar naj bi po njihovi oceni prinesle volitve. Razprava je zaradi napovedane politične aktivacije nekdanjega predsednika uprave Gen-I Roberta Goloba pritegnila tudi veliko pozornosti. Na njej so sodelovali tudi prof. dr. Dragan Petrovec (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, prof. dr. Mirta Koželj (nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki), prof. dr. Barbara Čenčur Curk (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) in Ivan Gale (soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev).
-
18. 12. 2021 | Politika
»Uspeh Janševega predsedovanja je, da je Orbanu in Morawieckemu večkrat ponudil oder«
"Ko je vlada Janeza Janše prevzemala predsedovanje Svetu EU, to ni storila v državi, ki je pomirjena sama s sabo. Da bi Janša s svojo politiko razumevanja za Poljsko in Madžarsko pomiril tudi Evropo, medtem ko je državo vodil po njunih poteh, se kregal z evropskimi poslanci in evropskimi komisarji ter s politično macolo udrihal po družbenih podsistemih, je bil že od začetka izgubljen osebni projekt premierja, ki z vseevropskimi interesi ni imel kaj veliko skupnega. Uspeh Janševega predsedovanja je, da je Orbanu in Morawieckemu večkrat ponudil oder, da povesta svoja znana stališča o Evropi in na tak način branita svojo domačo in evroskeptično politiko. Več od tega ni dosegel in Evropska unija danes zaradi tega ni nič kaj složnejša. Visoki cilj spodbujanja širitve na zahodni Balkan se je z vrhom mlačnih sporočil z Brda tudi izjalovil. Premierju, čigar vpletenost v pojav non-paperja o ponovnem risanju meja na zahodnem Balkanu še vedno ostaja nejasna, vloga oživitelja širitvenega procesa ni bila dana."
-
18. 12. 2021 | Družba
»Bližamo se trenutku, ko bomo morali sprejeti stališče do necepljenih«
"Gre za izredno pomembno vprašanje in različne družbene vidike. Ta razprava v teh dneh poteka tako znotraj zdravstvenih krogov kot znotraj pravne, filozofske, sociološke in politološke stroke. Verjamem, da se bližamo trenutku, ko bomo kot družba morali sprejeti stališče glede položaja necepljenih."
-
18. 12. 2021 | Družba
»Covid-19 je ključen zgodovinski moment, ki je prispeval k oblikovanju novega človeka«
Nastanek novega človeka, ki se je s tehnološkimi pripomočki zatekel med štiri stene in skril pred svetom, nekateri pripisujejo epidemiji covid-19, ki je človeštvu zavdala leta 2020., je zapisal antropolog Dan Podjed v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Dejansko pa so bili temelji za tak način življenja postavljeni že bistveno prej, samo primeren sprožilec je bil potreben, da se je zgodila vélika preobrazba, o kateri se med drugim razpravlja v kontekstu digitalne transformacije."
-
17. 12. 2021 | Politika
»Upravljanje države pod to vlado je mafijsko«
"Upravljanje države pod to vlado je ‒ mafijsko. Kdor se ne ukloni SDS, je odstranjen. In kdor ne prihaja iz pravega klana, kroga, stranke, nima šans biti imenovan na vplivne položaje, ne glede na sposobnost. Cilj take politike je državo, gospodarstvo in medije podrediti oligarhiji, ki si jo je okoli sebe zbral Janez Janša ‒ od Francija Matoza do Roka Snežiča. Preiskavo, ki jo je proti predsedniku vlade (končno) napovedala KPK, zato seveda pozdravljamo. A ključne bodo volitve - in pripravljenost bodoče koalicije, da s temi zavržnimi praksami naredi radikalen prelom."
-
16. 12. 2021 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: KDO LAHKO PREMAGA PRINCA TEME?
Jutri izide nova Mladina! Ilustracija na naslovnici je delo Tomaža Lavriča. Kdo lahko na prihajajočih volitvah premaga Janeza Janšo? Več o tem preberite jutri v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 17. decembra, dalje. #Mladina50
-
16. 12. 2021 | Politika
»Politiki so slabovidni – vidijo namreč le do prihodnjih volitev«
"Res je, da vlada pri pripravi sprememb dohodninskih pravil ni opravila domače naloge ter zadovoljivo in z ukrepi podprto pojasnila, kako bo napolnila proračunsko luknjo. Zelo preprosto in priljubljeno je namreč povečevati odhodke, če te pri tem ne skrbi velikost primanjkljaja."
-
15. 12. 2021 | Družba
»Zahtevati moramo spremembe in veliko več, kot smo od politike zahtevali do zdaj«
Osebno je politično. Epidemija pa nas je naučila, da lahko dostojanstveno osebno življenje vsakega posameznika dosežemo samo z delovanjem v skupnosti za skupnost, ki razvija široko mrežo brezplačnih javnih storitev, katerih cilj je blaginja, ne dobiček, je zapisala antropologinja Nika Kovač v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO.
-
16. 12. 2021 | Politika
»Vzdrževanje stalne negotovosti se je v Sloveniji izkazalo za slabo idejo«
"O omikronu, ki bo zaznamoval novo obdobje pandemije, marsičesa še ne vemo. Kljub temu bi bilo z jasnejšimi odgovori, kaj lahko prebivalci pričakujejo to zimo, marsikaj lažje. To velja za zdravila, cepiva in protikoronske ukrepe, ki se jim bodo morali ljudje prilagajati. Vzdrževanje stalne negotovosti se je v Sloveniji, ki je bila med pandemijo med najhuje prizadetimi državami, že izkazalo za slabo idejo."
-
14. 12. 2021 | Politika
"Čas je, da se vprašamo, v kakšni državi želimo živeti," so zapisali v gibanju Bodi sprememba, ki bo v četrtek, 16. decembra ob 17- uri v ljubljanskem Kinu Šiška organiziralo javno tribuno, na kateri bodo kot sogovorniki nastopili prof. dr. Dragan Petrovec (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, prof. dr. Mirta Koželj (nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki), dr. Robert Golob (nekdanji predsednik uprave GEN-I), prof. dr. Barbara Čenčur Curk (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) in Ivan Gale (soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev). Razpravo bo povezoval Primož Cirman, novinar in odgovorni urednik spletnega portala Necenzurirano.si. Dogodek bodo izpeljali v hibridni obliki, in sicer v živo na lokaciji, obenem pa tudi preko platforme Zoom.
-
14. 12. 2021 | Politika
Župan Ljubljane je na novinarski konferenci med drugim ocenil, da tako razdeljene družbe, kot je sedaj, že dolgo nismo imeli in da je sovražnega govora preveč. "Žalost je to, da imamo kar veliko ministrov, sekretarjev stranke SDS in članov poslanske skupine SDS, ki javno ali prikrito producirajo razne napačne novice in poudarjajo sovražni govor," je bil oster. Izpostavil je anonimni profil na družbenem omrežju Twitter, ki ga je pred meseci po pomoti razkrila poslanka največje parlamentarne stranke Alenka Jeraj.
-
15. 12. 2021 | Politika
»Beseda sredina za vse, ki bi radi oblast«
"Človek si ne more kaj, da ne bi bil očaran nad besedo letošnjega in prihodnjega leta: sredina. V turbulentnih predvolilnih časih je namreč postala zlata ribica prav vseh, ki ne vedo, kako bi se predstavili, natančno pa vedo, kaj bi radi: oblast. Pri čemer računajo, da imajo tudi volilci spomin zlate ribice. V tej odrešilni sredini se gnetejo vsi razen Levice in seveda SDS, ki po kačje opreza, kaj od te sredine je tako in tako že njenega in kaj še lahko postane."
-
15. 12. 2021 | Družba
»Samostojne visokošolske zavode večinoma obvladujejo ljudje blizu trenutni vladi«
"Cilj vidim na politični ravni. Samostojne visokošolske zavode večinoma obvladujejo ljudje blizu trenutni vladi. In med njimi kdo včasih tudi brez zadržkov pove, da je tudi na tem področju treba 'uravnotežiti' stvari. Očitno torej verjamejo, da ima politično prepričanje nekoga vpliv na to, kako naj se podaja neka strokovna tematika, čeprav ne bi smelo biti tako, zato želijo uravnotežiti tudi strokovni in znanstveni prostor. To je zelo očitno."
-
14. 12. 2021 | Družba
»Koronakriza bo minila, Janša bo odšel, neoliberalni kapitalizem pa se bo nadaljeval«
Na splošno se zdi, da v zadnjem letu in pol te vlade niso zanimale zgodbe in življenjske razmere prebivalk in prebivalcev. Niso slišali mater, ki so v času zaprtja šol morale opravljati delo doma in hkrati prevzeti še vlogo vzgojiteljic in učiteljic, je zapisala sindikalistka Tea Jarc v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Niso slišali dijakov, ki so se samo želeli vrniti nazaj v šole. Prekark in prekarcev, ki še do danes od države niso dobili nikakršne finančne pomoči. Ali starejših, ki so v prenatrpanih domovih za ostarele dobesedno umirali, brez dostopa do bolnišnic. Poslušali niso niti stroke. Enostransko so sprejemali odloke, brez pravega razmisleka, kakšne posledice imajo ti za življenje ljudi. In kot se vedno bolj izkazuje, tudi brez prave pravne podlage, v nasprotju z ustavo. Pod pretvezo reševanja koronakrize so sprejemali zakone in ukrepe, ki delujejo predvsem v njihovo korist, si poviševali plače, sklepali sumljive posle, ki še dandanes ostajajo nepojasnjeni, in izrabljali krizo za politične cilje."
-
14. 12. 2021 | Kultura
Dvajset let Mladinine rubrike Ulica
V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bodo danes, 15. decembra ob 20. uri odprli razstavo Igorja Škafarja z naslovom Ulica. Razstava predstavlja večje število portretov, večinoma mladih ljudi, ki jih avtor kontinuirano ustvarja za Mladinino rubriko Ulica že od leta 2001. Pred obiskovalcem razstave se tako razgrne dvajset let avtorjevega dela, s spremembami in razvojem tudi na področju fotografske tehnike in sloga, prav tako pa tudi dvajset let zaznavanja trenutkov, ljudi in njihovih zgodb ter mesta.
-
14. 12. 2021 | Politika
Zakaj je Jankoviću »počil film«
"Tudi slučajno ne," je o svoji morebitni vrnitvi v državno politiko v ponedeljkovi oddaji Studiu City na TV Slovenija dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Napovedal je, da se bo dejavno vključil v mobilizacijo volivcev, obenem je pojasnil tudi, zakaj in kdaj mu je "počil film", da je prekinil molk. Primeren kandidat za premierja pa se mu zdi tudi Robert Golob, zdaj že nekdanji predsednik uprave družbe GEN-I, ki je te dni napovedal vstop v politiko.
-
13. 12. 2021 | Družba
»Nista umrla zaradi reke in zmrzali, ampak zaradi nečloveške politike«
Na Prešernovem trgu v Ljubljani so državljanke in državljani nocoj prižigali svečke za 10-letno kurdsko deklico in 31-letnika iz Bangladeša, ki sta nedavno umrla na hrvaško-slovenski meji.
-
14. 12. 2021 | Družba
Absurdna tožba Janeza Janše proti sodnikom in tožilki
"Tega ne jemljem samo kot napad name, ne počutim se kot žrtev. V tem primeru sem neka simbolna figura sodstva. Seveda je napad uperjen proti meni, ampak mislim, da gre predvsem za discipliniranje in ustrahovanje samega sodstva. Leta 1991 smo izšli iz sistema enotnosti oblasti, zdaj pa se ponuja teza, da bi bil rad predlagatelj, postavodajalec in razlagalec zakona eden in isti. Sodniki smo moteči, ker imamo trajni mandat, zaradi katerega je težko posegati v sodstvo. Zato je treba uporabiti instrumente osebnih diskvalifikacij, ki so namenjeni ustrahovanju. Ne toliko mene kot mlajših kolegov. Takšna je tudi absurdna tožba Janeza Janše proti sodnikom in tožilki. Ni namenjena meni, namenjena je mlajšim kolegom. Češ, glejte, kaj vas bo čakalo, če ne boste odločali po 'glasbenih željah'. Jaz sem samo instrument, ki ga izrabljajo, ker mogoče mislijo, da sem najšibkejša točka, prek katere bodo lahko posegli v sodni sistem. Ampak prepričan sem, da je to jalovo početje."
-
14. 12. 2021 | Politika
»Največji vpliv na javno mnenje imajo predvsem televizije«
"V svojem eseju o vojni z mediji je Janez Janša lansko pomlad s prispodobo o žabah, ki da jih je treba skuhati počasi, da ostanejo v kotlu do bridkega konca, napovedal, kaj se bo dogajalo. Njegova dolga roka tako že seže do nacionalne televizije, njeni senci se ne bo mogel izogniti nacionalni radio, morda tudi ne največja komercialna medijska hiša. Slišati je namreč o ideji, da bi iz programske sheme nacionalnega telekomunikacijskega operaterja izločili njene televizijske programe, ne glede na izpad naročnikov, ki bi zaradi tega doletel Telekom Slovenije, ene od državnih družb, po kateri lomasti SDS. Chefova kuharija bi bila v primeru uresničenja te ideje uspešno končana. Največji vpliv na javno mnenje – ne glede na vse močnejša družbena omrežja – imajo namreč še vedno klasični mediji, predvsem pa televizije."
-
13. 12. 2021 | Družba
»S teorijo zarote postane naš svet naenkrat preprost«
V začetku aprila 2020, ko smo se v Sloveniji in drugod soočali s prvim valom epidemije, smo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU delali z neverjetnim pospeškom, je zapisal jezikoslovec dr. Kozma Ahačič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V zelo kratkem času smo pripravili razlago novih besed, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim koronavirusom. Zavedali smo se, da mnoge od teh besed ne bodo dolgega veka, a hkrati smo se bali nesporazumov, ki bi jih s sabo prinašalo dejstvo, da je vrsta besed, dotlej prisotnih samo v ozkih krogih epidemiologije, infektologije in drugih medicinskih strok, začela prodirati v naše vsakdanje življenje. Razlagali smo besede, kot so predihavanje, prekuževanje, samoosamitev, novookužen, asimptomatičen, pridružena bolezen, testiranje, pacient številka ena (ali ničti pacient) in mnoge druge," je dodal.
-
13. 12. 2021 | Politika
»Nove stranke so Janševa strategija, da vlada še naprej«
"Dvom bi moralo (razen morda pri preveč modrih analitikih) vzbuditi že to, da so vse nove 'sredinske' stranke oziroma njihovi vodje in člani doslej v vsem brezpogojno podpirali Janšo ter da Janša še ni dal nobene zlobne pripombe o novih strankah. Dvom vzbuja tudi to, da vsi prisegajo na 'povezovanje', eno od najbolj prozornih in nesramnih Janševih laži."
-
13. 12. 2021 | Družba
»Problem cepljenja v osnovi ni teoretsko, temveč praktično, pravzaprav tehnično vprašanje«
"Problem cepljenja v osnovi ni teoretsko, temveč praktično, pravzaprav tehnično vprašanje. Če bi se epidemijo dalo končati z enkratno dozo cepiva, bi ga uvedle že vse evropske države. A pri virusu, ki stalno mutira, potrebujemo predvsem fleksibilnost, hitro odzivanje, prilagajanje. Za to pa ne potrebujemo množične poslušnosti, temveč množično zaupanje."
-
12. 12. 2021 | Družba
Ali se ni vse spremenilo prav zato, da bi ostalo čim bolj enako?
Zgodnji dnevi pandemije davnega marca 2020 so prinesli občutek prelomnih časov, zavest o dogodku, ki spreminja čisto vse, je zapisala esejistka Mojca Pišek v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nad množico čustvenih odzivov z obeh strani emocionalnega spektra, pretiranega optimizma in pretiranega pesimizma, je prevladovala misel, da po pandemiji nič ne bo enako kot prej. Negotovega je bilo in ostaja mnogo, a jasno je bilo eno – življenje se po velikem dogodku enostavno ne more vrniti v stare tirnice. Človeštvo je kolektivno stalo na ostri pečini časa, čez obzorje pa zrlo z nekakšnim tretjim očesom sredi čela. Izreden zgodovinski dogodek, ki je imel akuten vpliv na vsakdanje življenje, je razjasnil pogled na dosedanje zablode človeštva in dokazal, da se podoba resničnosti zares zjasni šele, ko nastopi kriza."
