Grega Repovž

27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Uvodnik

Prihaja nadzorovalni kapitalizem

Za čase, ki prihajajo, bo demokracija pomembnejša, kot si lahko sploh predstavljamo. In prebivalcem tistih držav, ki v tem trenutku nimajo na oblasti ljudi, ki so brezpogojno zavezani človekovim pravicam in demokraciji, bo trda predla. V naslednjih tednih (!) se bo toliko zgodilo, da se bomo res zbudili v nekem drugem svetu, v nekem drugem svetovnem redu. Naj to, kar zveni kot apokaliptična napoved dogodkov, obrazložimo.

Novi svetovni red

Zadnjič sem gledal Janšo. Imel je govor. Televizijskega. Ni kaj – priložnost, da zasije. Nagovoril je nacijo. Pa me je zaskrbelo. Ni zasijal. In nekaterih stvari nisem razumel. Najprej nisem razumel, zakaj se je v tem tako občutljivem trenutku in v tako občutljivem nagovoru naciji spravil nad prejšnjo vlado, ki je menda vse zamočila (zamudila je, le opazovala je dogajanje v severni Italiji, v času šolskih počitnic ni dajala nobenih potrebnih nasvetov, ni imela načrta za epidemijo koronavirusa, ni zrihtala zaščitne opreme ipd.), ki je »zahteve stranke z daleč največjo podporo volivcev več kot tri tedne ignorirala« in ki je za sabo pustila »kaos«. Rekel sem si: Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek, Janševa ministra, zdajle verjetno zardevata od sramu, se posipata s pepelom in mantrata: Mea culpa, mea maxima culpa! Navsezadnje, ko je za vse hudo krivil prejšnjo vlado (»Pričakal nas je kaos«), je bilo tako, kot da bi rekel, da sta za vse kriva tudi Aleksandra Pivec in Zdravko Počivalšek – hej, bila sta v prejšnji vladi! Bila sta v vladi, ki je vse zamočila. V vladi, ki je za sabo pustila »kaos«. V vladi, ki je »več kot tri tedne« ignorirala »zahteve stranke z daleč največjo podporo volivcev«.

»Eno je, ko razvoj dogodkov opazuješ od daleč, nekaj povsem drugega pa, ko razmere doživiš sam«

»Jes!« je vzkliknila, ko se je sredi intervjuja oglasila na telefon in nekaj sekund poslušala sogovornika na drugi strani. »Ne potrebujem maske,« je pojasnila, ko je prekinila zvezo. Test za ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, za katerega je preventivno zaprosila zaradi pogostih stikov z ljudmi v teh dneh, je bil negativen.

Kdo bi že rad zasebno zdravstvo?

Danes ni več nobenega dvoma: največje težave pri spoprijemanju s koronavirusom imajo tiste razvite države, ki so v preteklosti privatizirale javne zdravstvene sisteme. Šibek javni zdravstveni sistem ima na primer Italija. Enako velja za Španijo, kjer je socialistična vlada že na začetku širitve okužb s koronavirusom uvidela problem in se hitro odzvala ter začasno nacionalizirala vse zasebne bolnišnične in druge zdravstvene zmogljivosti. A težava ni le privatizacija samega zdravstvenega sistema, ampak tudi privatizacija financiranja zdravstva oziroma zdravstvenega zavarovanja. V Nemčiji že ugotavljajo, da je sicer dober zdravstveni sistem pri njih – dober v primerjavi z drugimi državami – najbolj načet zaradi načina financiranja prek zasebnih zavarovalnic, seveda pa tudi zaradi velikega deleža zasebnih bolnišnic in načina, kako se v njih lotevajo zahtevnejših in dražjih posegov: pač tako, da jih prepuščajo javnemu sistemu. S stroški vred. »Bolnišnice se pripravljajo, praznijo oddelke, šolajo medicinsko osebje.

Vrača se Uroš Urbanija

V petek je nova vlada nekoliko nepričakovano opravila prvo zamenjavo zvestega kadra. Namesto Mira Petka je na položaj vodje vladnega urada za komuniciranje postavila Uroša Urbanijo.

Kdo bo izpuščen iz zapora in kdo ne?

Po zgledu drugih držav, ki se spoprijemajo z epidemijo koronavirusa, je ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Lilijana Kozlovič iz SMC, odredilo izpuščanje obsojencev iz zapora, da bi se omejila možnost širjenja virusa.

Vlado Miheljak

27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Dva leva

Koronafašizem

»In še enkrat bi rekel, tisti župani, ki so ukrepali na svojo roko, pravočasno, so tisti, ki so največ prispevali k ozaveščanju celotnega prebivalstva … vsi zdaj gledamo Šmarje pri Jelšah, kot da bi to bil največji vir, pa temu ni tako … največ obolelih imamo tukaj v Ljubljani in zaradi tega verjamem, da se bo tudi Ljubljana odzvala tako, kot od nje pričakujemo.«
— Jelko Kacin je razkril vzporedne načrte Janševe vlade (TVS, 19. 3. 2020)

Sanjski trio

Vlada je na dopisni seji, ki je potekala 20. marca, poslanca SDS Franca Breznika imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Na tem ministrstvu, ki ga vodi Aleš Hojs, bo drugi državni sekretar. Pridružil se bo nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki ga je vlada imenovala že na ustanovni seji pred štirinajstimi dnevi. Na ministrstvu za notranje zadeve ti trije fantje sestavljajo »sanjsko moštvo«.

Vse bolj odprta vrata v avtoritarno družbo

Zakaj ljudje živimo v državi? Zakaj smo z njo podpisali družbeno pogodbo in se odrekli svojim pravicam? Zakaj plačujemo davke, zakaj poslušamo napotila politikov? Odgovor je preprost. Zato, ker nam država zagotavlja tisto, česar sami ne zmoremo. Zagotavlja nam dostop do hrane in vode, dostop do zdravnika in dela, naši otroci lahko hodijo v šole, ni redukcij elektrike, ni nasilne anarhije, življenje je razmeroma varno, predvidljivo, tudi lepo in navdihujoče. Državi, četudi smo upravičeno skeptični, zadržano zaupamo. Ali prosto po Jean-Jacquesu Rousseauju: suvereno ljudstvo je z vladarjem, državo sprejelo dogovor, po katerem je oblast v roke dobila izvršilno moč in upravlja državo kot skupnost. Oblast pa mora temeljiti na skupni volji, dogovoru, v nasprotnem oblast izgublja podporo, zaupanje, legitimnost, postane šibka, ker pa se svoje šibkosti zaveda, jo poskuša zakriti z represijo, nadzorom, nasiljem, propagando in denunciacijo tistih, ki jih vidi kot nasprotnike.

Najprej so prišli po novinarje

Novinarka Večera Klara Širovnik je eden izmed obrazov prihodnosti tega poklica. V želji po obveščanju javnosti se ne boji spustiti na samo družbeno dno; velikega zanimanja deležne reportaže o prostitutkah, narkomanih in beguncih so ji prinesle nagrado Društva novinarjev Slovenije za najboljšo mlado novinarko. Širovnikova kljub mladosti razume, da je novinarstvo odgovorno poslanstvo služenja skupnosti in ne zgolj poklic. K temu poslanstvu sodi tudi nadziranje političnih in kapitalskih elit in opozarjanje na sistemske krivice – toda v sedanjem trenutku za oblast v Sloveniji ni večjega greha kakor izpolnjevanje tega poslanstva. Večerova novinarka je le najnovejša med namišljenimi nasprotniki Janeza Janše, ki so to občutili na svoji koži.

Gospodarstvo v času korone

Kaj nas čaka v tem letu, je težko napovedati. Vladni urad za makroekonomske analize (UMAR) meni, da bo v naslednjih dveh mesecih slovenski BDP padel za od šest do osem odstotkov, kar je primerljivo z največjim gospodarskim prostim padom v času zadnje ekonomske krize, to je leta 2009, ko je družbeni produkt zgrmel za 7,8 odstotka in ko je bilo brezposelnih kar 120 tisoč oseb. Ekonomist Jože P. Damijan pa svari, da bi se lahko gospodarstvo skrčilo tudi do 14 odstotkov, če se država ne bo odzvala dovolj odločno.

Poligraf za grafe

V času kriznih razmer, ko smo ljudje poklicani k žrtvovanju osebnih svoboščin za zaščito skupnosti, so ažurne in verodostojne informacije ključne za ohranjanje mirnosti. »V vsaki krizni situaciji so ključne dobre informacije. Informacije vplivajo na občutek varnosti,« pravi psihologinja dr. Mateja Štirn.

Trinajst mesecev v letu

Ko sem leta 2005 pisal zgodovino slovenskega filma, sem sklenil, da bom vanjo vključil tudi vse tuje filme, pri katerih so sodelovali slovenski filmarji, bodisi režiserji, direktorji fotografije, scenografi, kostumografinje ali igralci in igralke. Zato sem si nabavil tolste knjige z najavnimi špicami vseh italijanskih, nemških in avstrijskih filmov – v teh bi najverjetneje našel kakega Slovenca. V šestdesetih in sedemdesetih letih so namreč pri nas filme snemali prav Italijani, Nemci in Avstrijci, zato je bilo povsem mogoče, da bi italijanski, nemški in avstrijski producenti kakega Slovenca angažirali tudi pri filmih, ki jih niso snemali v Sloveniji.