Grega Repovž

4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Uvodnik

Uvodnik / Populistični udar

Čeprav je bilo o »5 odstotkih BDP za Nato« do danes napisanega že veliko, velja opozoriti na populistični udar, ki ne priznava dejstev, izrekovalci pa si ob tem sami kopljejo jamo. Pa pri tem ne mislimo na kritične komentarje javnosti – ko gre za vojsko in njeno bohotenje, je pač vsaka kritika na mestu. Ne, predmet kritike tokratnega zapisa bosta namreč dve politični stranki, SD in Levica, ki sta se edini v parlamentarnem političnem prostoru postavili proti »5 odstotkom BDP za Nato«. Najprej bomo dokazali, da gre za nepotreben populistični udar, nato pa še, da si stranki – čeprav očitno prepričani, da s tem kažeta zobe in Natu in premierju Golobu in verjetno še vsem vojnam po svetu – s tem sami kopljeta jamo.

Banke nas ožemajo

Storitve bank – odprtje bančnega računa, plačevanje računov, dvigovanje gotovine – niso navadne tržne storitve nekega podjetja, nekakšen nujni dodatek k našim življenjskim stroškom. Tudi po uradni definiciji so vse to oblike javnih storitev, ki jih opravljajo banke. To je seveda razumljivo: danes brez bančnega računa in z njim povezanih storitev ni mogoče preživeti. Uporaba bančnih storitev tako ne sme biti in ni vezana na državljanstvo, na stalno prebivališče, na socialni status, na davčno rezidentstvo. Banke celo ljudem z neprimerno »boniteto«, recimo z dolgovi in težavami pri vračanju denarja, ne smejo odreči opravljanja storitev. In ker so bančne storitve nujne, ker so storitev za vse druge storitve, so regulirani tudi stroški, ki jih lahko banke zanje zaračunajo. Evropska unija je zaradi tega že leta 2014 sprejela direktivo o plačilnih računih, ki državljanom zagotavlja pravico do tako imenovanega osnovnega bančnega računa.

»Kdor nasprotuje migracijam, mu priporočam, da postane podnebni aktivist«

Junija so v Los Angelesu izbruhnili protesti proti množičnim deportacijam priseljencev, ki jih je zagnal ameriški predsednik Donald Trump skupaj z Uradom za priseljevanje in carino (ICE). Državljansko nepokorščino se je Trump odločil zatreti z vsemi mogočimi sredstvi, tudi z aktiviranjem nacionalne garde. Če bi se kaj podobnega dogajalo drugod, bi Američani to označili za fašizem, »če bi imeli od tega gospodarske ali politične koristi, pa bi najbrž tja že izvažali svojo posebno različico demokracije,« je prepričan ameriški antropolog in arheolog dr. Jason De León, profesor antropologije na Univerzi v Los Angelesu in vodja Cotsenovega inštituta za arheologijo, ki proučuje migracije iz Latinske Amerike v Združene države Amerike (ZDA). Njegovo terensko delo med drugim obsega zbiranje in katalogiziranje predmetov, ki jih migranti puščajo ob poti med prečkanjem ameriško-mehiške meje, ter intervjuje z migranti v Arizoni in tihotapci v Mehiki in Hondurasu. Med obiskom Slovenije prejšnji mesec si je ogledal tudi slovensko južno mejo.

Davčna oaza za vodilnega v NLB

Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je eden najglasnejših kritikov »previsokih davkov« v Sloveniji in premočnega »davčnega primeža«. Nenehno poziva k nižjim davkom, zlasti za najbogatejše, in se hvali, da si prejeto plačilo (lani je prejel 1.012.914 evrov bruto) zasluži – tudi ker ustvarja super dobičke. A dejstvo je, da mu dobičke že več kot desetletje omogoča ravno država z izjemno ugodno – v Evropski uniji celo najugodnejšo – obdavčitvijo dobičkov bank. To potrjuje študija Mednarodnega denarnega sklada iz julija lani, na katero je nedavno opozorila Banka Slovenije. Brodnjak torej deluje v davčni oazi.

Zohran dela / Kako je socialist šokiral New York in Ameriko

Zohran Mamdani, 33-letni demokratični socialist hindujsko-muslimanskega rodu, član skupščine zvezne države New York in bivši reper, je ameriški novi obraz: 24. junija je na primarnih volitvah demokratske stranke šokantno gladko odpihnil favoriziranega Andrewa Cuoma, nekdanjega liberalnega guvernerja New Yorka, sicer večnega liberalnega šampiona politične sredine (veliko je gradil, uzakonil zakonske zveze istospolnih parov, slavil pravico do izbire, sodelavcem delil Machiavellijevega Vladarja, zamočil pri covidu), in postal povsem nepričakovani demokratski kandidat za župana New Yorka, največjega ameriškega mesta.

Pet odstotkov za »daddyja«

Minuli teden je bil del politike in večji del slovenske javnosti šokiran in zgrožen nad lahkotnostjo, s katero je domnevno Slovenija pristala na enormno zvišanje obrambnih izdatkov – na kar pet odstotkov BDP do leta 2035. Če te številke vzamemo zares, je rezultat resnično neverjeten: če bi Slovenija za obrambo namenila pet odstotkov BDP, bi namreč to pomenilo, da bo kar 20 odstotkov proračuna šlo za orožje. Kar je približno toliko, kolikor zdaj dajemo za vse šolstvo, ali približno toliko, kolikor dajejo za obrambo države, ki so dejansko v vojni. Ni čudno, da so v SD in Levici zahtevali sklic koalicijskega vrha. Podobna drama je potekala tudi v drugih državah članicah Nata, a se je hitro izkazalo, da bo juha, ki jo bomo na koncu zaužili, manj vroča od napovedane.

Bo vlada izpolnila politično obljubo in uvedla progresivni zdravstveni prispevek?

Iztekajo se zadnji meseci, v katerih lahko koalicija še v relativnem političnem miru v državnem zboru sprejema tako imenovane ključne zakone, s katerimi so se ukvarjali ves mandat, prav zadnji mesec pred počitnicami pa je po izkušnjah zadnja resna priložnost. Bo torej na dnevnem redu julijske seje zakon o medijih? Ne. Bo na dnevnem redu pokojninska reforma? Tudi ne.

Napad na Marto Kos

Prejšnji petek je izšla Mladinina posebna poletna številka Intervju, v kateri vsako leto pripravimo poglobljene pogovore s sogovorniki iz politike, kulture in gospodarstva. Letos je v njej objavljen tudi intervju z Marto Kos, komisarko za širitev Evropske unije (EU), ki je to pomembno funkcijo uradno prevzela decembra 2024.

Marjan Fabjan / Trener ali predator?

Leta 2017, v letu vzpona gibanja #MeToo, je ameriška gimnastičarka McKayla Maroney, olimpijska prvakinja iz Londona (2012), prvič spregovorila o tem, da je žrtev spolnih zlorab. Da jo je od 13. leta spolno zlorabljal dolgoletni reprezentančni zdravnik Larry Nassar. Ni bila edina; Nassarja je spolnih zlorab obtožilo kar 125 žensk, tudi najboljša gimnastičarka vseh časov Simone Biles, ki je v senatu za razsežnost zlorab okrivila celoten sistem: gimnastična zveza in olimpijski komite sta za sporno ravnanje vedela, a »nista opravila svojega dela«. Nassar je bil nato obsojen. Do konca življenja bo v zaporu.

Zoran jé! / Včasih je treba pogledati človeku v krožnik, da bi razumeli, kaj se je zgodilo s politiko

TV Slovenija nas je ta teden presenetila z novinarsko klasiko – torej klasičnim brskanjem po računih in izdatkih. In res smo onemeli. Mestna občina Ljubljana je v zadnjih petih letih za reprezentanco porabila naravnost nepredstavljivih 2,6 milijona evrov, samo v letu 2024 kar 700 tisoč evrov. Novinar Klemen Košak nam je postregel z zelo trdo primerjavo: državni zbor je v istem obdobju za reprezentanco porabil le piškavih 55 tisoč evrov.

Vlado Miheljak

4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Dva leva  Za naročnike

Dr. Mabuseja smrtonosnejši Nato

Razprava o Natu kaže na vseevropski – torej tudi slovenski – problem podrejanja in podredljivosti. Podrejanja bebcu in norcu. Ko v politiki vladajo bebci, je hudo, ko norci, je še hujše, ko pa taki, ki so v eni osebi oboje, je katastrofa. In zdaj smo tam. Na čelu zahodnega zavezništva je nori bebec. A najbolj fascinantno in bizarno pri tem je, da ne le tisti, ki so na kritični distanci, ampak tudi vsi, ki so v središču odločanja o zavezništvu, vedo, da je tip točno tak. Ko rečeš, »ta tip je nori bebec«, vsi od Rutteja, Merza, Macrona, Starmerja pa do podalpskega Goloba vedo, o kom je govor. Skoraj žaljivo do naslovnika povedi bi bilo pojasnjevanje in poimenovanje. Dovolj je preprosto izreči bebec in/ali norec. Frazem brez stranske razlage razkrije oziroma določi identiteto. In vsi našteti ne le da vedo, o kom je govor, ampak tudi vedo, da je res tak. Zakaj mu torej sledijo, če to globoko v sebi vedo? Prosto po Adornu zato, ker s takšno inscenacijo lažje uskladijo svojo siceršnjo stopnjo »razsvetljenosti« in lažje prebavijo to svojo potisnjenost, involviranost v svet norega bebca. Ker so v zadregi, kako se odzvati, so ubrali najslabšo pot, začeli so ga slaviti, njegovo patologijo pa povzdignili na piedestal voditeljske modrosti. Rutte ga je bizarno razglasil za očetovsko avtoriteto. In še mesece pred tem je Golob po manj kot minutnem srečanju s Trumpom v Parizu povedal, da je njegova predstava po neposrednem stiku z njim precej drugačna, kot jo je imel prej na podlagi medijskih poročil (!?). Po tisti izjavi je Golob v očeh kritične javnosti bolj kot kritike ali posmeha vreden pomilovanja. Že res, da je Trump nekakšen novodobni dr. Mabuse, lik norca v slovitem filmu Fritza Langa, ki celo izoliran v norišnici (!) piše svoj testament in usmerja hudodelske načrte. A Lang lepo pokaže, da ni dovolj le poosebljeno zlo, pač pa so potrebni tudi dovzetni mediji, ki te ideje širijo. Pri Mabuseju je bil to njegov psihiater, profesor Baum, pri Trumpu očitno generalni sekretar zavezništva Rutte. In kajpak zaslepljeni sledilci. Naš Golob je eden od njih.

Po zapletih je slovenski državni zbor le dobil skupino prijateljstva s Palestino

Skupine prijateljstva s tujimi državami so v slovenskem državnem zboru nekaj najbolj vsakdanjega, za zdaj imamo 65 skupin prijateljstva z državami z vsega sveta, poleg tega pa še dve posebni skupini prijateljstva s podsaharskimi državami in državami jugovzhodne akcije, kamor je vključenih po 46 in deset držav. Skupaj torej državni zbor goji odnose s 121 državami, kar sta približno dve tretjini držav. Te skupine sicer nimajo nobenih uradnih pooblastil, a so kljub temu lahko pomembne pri povezovanju in dialogu med državami – pa tudi za izkazovanje solidarnosti. Prav ta namen so pred mesecem imeli koalicijski poslanci, ki so v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve predlagali ustanovitev skupine prijateljstva s Palestino, saj te doslej še ni bilo. Na predlog Levice je sicer delovala v prejšnjem sklicu državnega zbora, v tem sklicu pa se ni oblikovala.

Zviti duh / Duhovnik in profesor, ki je tudi specialist klinične psihologije

V 26. številki Mladine smo objavili prispevek z naslovom Vseprisotni duh, v katerem smo se med drugim sklicevali na pisanje časnika Večer, ki je razkril, da se dr. Christian Gostečnik, frančiškan, profesor in eden od ustanoviteljev študija družinske terapije na Teološki fakulteti, neupravičeno predstavlja kot klinični psiholog. S fakultete so nam po objavi prispevka poslali pojasnila, vendar ta niso odpravila dvomov o postopku, po katerem naj bi bil Gostečniku dodeljen omenjeni naziv. Še več: dvome so poglobila.

ChatGPT poneumlja

Tega, da so sistemi generativne umetne inteligence in veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, izjemno prikladna orodja, ne moremo zanikati. Uporabnike lahko odrešijo različnih suhoparnih opravil, izboljšajo njihovo produktivnost in jim prihranijo nekaj časa, a v tem se skriva tudi past: sprva človek klepetalnemu robotu ChatGPT prepusti kako preprosto opravilo, potem še eno in še eno, dokler nehote ne pride do točke, ko stroj razmišlja namesto njega. Raba umetne inteligence postane udobna navada, ki izhaja iz lenobe in lenobo tudi podpira. Ko na primer ChatGPT postane podaljšek uporabnikovega uma, se uporabnik hitro prelevi v pasivnega sprejemnika odgovorov in njegove kognitivne sposobnosti, od spomina prek kritičnega mišljenja do reševanja problemov, začnejo postopoma krneti. Številne dvomljivce zato skrbi, da bi lahko pretirano zanašanje na tovrstna orodja sčasoma vodilo v uporabnikovo kognitivno nazadovanje, saj pasivizira in avtomatizira miselne procese. Te skrbi so nedavno še dodatno okrepili izsledki raziskave ameriških raziskovalcev, ki namigujejo, da ChatGPT zveste uporabnike množično poneumlja.

Referenduma ne bo / Politični šov. In nič več kot to.

Protigejevsko društvo Za otroke gre, ki ga vodi Aleš Primc, je zbralo potrebnih 5000 podpisov in v državnem zboru zahtevalo začetek zbiranja potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Državni zbor bo brez dvoma to možnost zavrnil, Primc pa se bo, kot je že napovedal, obrnil na ustavno sodišče in tam, kakor pravi, zmagal. A to se ne bo zgodilo.

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je tik pred sprejetjem

Akademik in zgodovinar Janko Pleterski je proti koncu življenja hudo opešal. Življenje je zanj postalo neznosno breme, zato se ga je odločil končati. Ker druge, dostojnejše izbire ni imel, si je prerezal žile na zapestju – a so ga, proti njegovi volji, rešili. Leta 2018, pred smrtjo, je zato pisal državnemu zboru in se zavzel za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri končanju življenja. Tega ni dočakal. Bi se pa njegova poslednja želja zaradi sedemletnih prizadevanj sina Andreja Pleterskega, prav tako priznanega raziskovalca, Srebrne niti ter ne nazadnje volje ljudstva, izražene na posvetovalnem referendumu, lahko kmalu uresničila.

»Rapidna suša« / Tako se imenuje kombinacija vročinskega in sušnega stresa, ki jo živimo

»V juniju je v večjem delu Slovenije padlo od med nekaj enic do 25 odstotkov običajne količine padavin, le v skrajnih vzhodnih in zahodnih delih nekoliko več – a do največ 60 odstotkov običajne količine, kar je še vedno precejšen primanjkljaj,« so nam pred dnevi iztekajoči se junij opisali na Agenciji za okolje z dodatkom, da je bila meja za vročinski val presežena že sredi junija. Tak izplen prvega meteorološkega poletnega meseca sovpada z nedavno napovedjo Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF): čaka nas podoben tip poletja, kot smo ga imeli leta 2022, torej vročinski valovi s sušo, ki povečuje nevarnost požarov. A to specifično poletje 2022 je po študijah v Evropi terjalo več kot 61.000 smrti.

Odškodnine za azbestne bolnike

Največ 63.353,78 evra za zdaj znaša odškodnina, ki jo v Sloveniji dobi oseba z diagnozo najhujše azbestne bolezni, mezotelioma, agresivnega raka v tankem sloju tkiva, ki obdaja pljuča in druge notranje organe. Odškodnine za druge azbestne bolezni so nižje, za azbestozo znaša največ 31.692,12 evra. Še do nedavnega je veljalo, da so oboleli za azbestno boleznijo oziroma njegovi dediči odškodnino lahko prejeli le, če sta bila izpolnjena dva pogoja: da je oboleli po opravljenem diagnostičnem postopku verificiral azbestno bolezen in da je sam pred smrtjo vložil vlogo za odškodnino. A v praksi so se postopki zapletali.

dr. Bogomir Kovač

4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Ekonomija  Za naročnike

Petrolova igra

Nenavadna politična in poslovna bitka med Golobovo vlado in upravo Petrola se je v začetku julija končala s spravnim sestankom obeh predsednikov. Po nekaj tednih obojestranskih političnih neumnosti in korporativnih neslanosti je bil to edini možni in na koncu tudi pričakovan epilog zgodbe z dolgo brado. Na odprti sceni smo od sredine junija 2025, tradicionalnega meseca večnega odpiranja Pandorine skrinjice regulacije cen naftnih derivatov, opazovali nov poskus vladnega spreminjanja tržnih pogojev in burnega poslovnega odziva Petrola. Vlada je s staro argumentacijo skrbi za stabilnost cen razširila regulacijo tudi na bencinske servise na avtocestah, Petrol pa je prešel v protinapad z abotnimi marketinškimi in tržnimi potezami. Očitno je drezanje v cenovni osir in pogoje poslovanja skupno ogledalo dolgoletnih nesposobnosti slovenskih vlad glede politike regulacije cen in večnih zadreg korporativnega upravljanja slovenskih družb. Dejansko že trideset let okoli Petrola poteka politična bitka merjenja moči različnih vplivnih skupin. Tudi tokrat je spopad že del domače predvolilne bitke in splošne kulture trumpističnih izigravanj normalnega stanja.

Slovenski alarm

Šestindvajsetega junija so vsi ljudje, ki so bili na avstrijskem Štajerskem, na mobilni telefon prejeli obvestilo. Opozarjalo jih je, da bodo med drugo uro popoldne in polnočjo vremenske razmere ekstremne. Prejemnike so obvestila opozorila, da obstaja nevarnost neviht, lokalnih poplav, padajočih dreves, toče in strel, sunki vetra pa bi lahko dosegli hitrosti do 100 kilometrov na uro. Svetovala so, naj se izogibajo parkom, gozdovom in rečnim bregovom ter dejavno spremljajo, kako se bodo spreminjale vremenske napovedi. Za to obvestilo, ki je bilo napisano v nemškem in angleškem jeziku, je poskrbel avstrijski sistem za obveščanje o naravnih nesrečah in drugih ekstremnih vremenskih pojavih.

Sporno merilo / S priljubljenostjo do javnih sredstev

Uvedba novega merila na letošnjem razpisu za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij je povzročila razburjenje. Prinaša namreč dodatne točke področjem, ki že zdaj skupno prejmejo največ sredstev z dohodninskimi donacijami davkoplačevalcev. Tako bi področje zdravstva dobilo osem točk, sledijo socialno varstvo, varstvo pred naravnimi nesrečami, šport, kmetijstvo, izobraževanje, mladina in kultura, vsako področje dobi točko manj kot tisto na mestu pred njim. Lani sta največ prispevkov zbrali Društvo za srčno-žilne bolezni AED in Društvo Rdeči noski, brez njiju bi zdravstvo izpadlo s seznama dodatnih točk.

N'toko

4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Žive meje  Za naročnike

Vaje v blefu

Težko je opisati težo dogodkov prejšnjega tedna. Predsednik vlade Robert Golob je brez mandata, brez podpore socialnih partnerjev in brez konsenza državljanov dal zavezo Natu, da bo Slovenija obrambne izdatke povečala na pet odstotkov BDP. Sploh lahko dojamemo, kako noro je to? V državi, kjer se je treba leta pogajati za vsak promil, se je čez noč odločilo, da bo več kot 20 odstotkov proračuna šlo za obrambo! Ne le da gre za nenaden izdatek, ki zamaje temelje vseh načrtovanih vladnih reform, ampak takšna zaveza pomeni celovit preobrat na slovenski razvojni poti. Z Golobovo zavezo prehajamo v militaristično ureditev, kjer vse več družbenih procesov poteka po diktatu »varnostnih vprašanj« – vsi, od raziskovalnih inštitutov do podjetij, od šol pa do medijskih hiš, bodo postopoma primorani iskati sredstva za delovanje v kufrih ministrstva za obrambo. Še več, skupaj z denarjem gre tudi za enormen prenos politične in družbene moči v vojaško sfero. Ne glede na način, kako se bo zaveza dejansko uresničevala, smo lahko prepričani, da nobena druga odločitev te vlade ne bo imela tako temeljitih dolgoročnih posledic. In kot smo jasno videli, se niti slovenska politika niti mediji niso sposobni soočiti s težo trenutka.

Janko Lorenci

4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Kolumna  Za naročnike

Kurjači

Če je dolgo prevroče, postaneš siten, nasilen, otopel, delo ti gre slabo od rok, prej te zadene kap, prej se zaletiš z avtom. Podobno je z družbami – tudi one postajajo nasilne, razdražene, otopele na planetu, ki se preveč segreva. Kurjač pa smo ljudje.

To sem jaz

Že vrata v atelje so umetnina. Sandra je z grobim čopičem naredila bele zaplate na lesu, nanje pa zapisala pregovore in stavke, ki naj bi usmerjali njene vsakdanje misli. »Moje doživljanje je tisto, čemur sem se odločila nameniti svojo pozornost.« Na razglednici poleg tega napisa je mogoče prebrati »Sem svoj slog.«, čisto na vrhu vrat pa: »Vse je težko, preden postane lahko.«

Elvisi Presleyji globokega tiska pri nas

Sestali smo se v njihovem ateljeju v kletnem prostoru enega izmed znamenitih Dukičevih blokov, ki obdajajo Argentinski park v središču Ljubljane. Pravzaprav gre za nekdanjo kurilnico, kjer so ob prihodu našli še dvotonsko peč, dimnik in s črno patino prekrite stene; v času koronskih zaprtij, ko se je ( javno) življenje ustavilo, pa so jo temeljito očistili, obnovili in nadgradili. Že prvi pogled na nekonvencionalni atelje razkriva, da gre za prostor, kjer se pretaka ustvarjalna energija, kjer se druži in zabava, a tudi resno in veliko ustvarja. Stene in omarice, polne raznovrstnih, pogosto šaljivih risb in plakatov (neredko v znamenju besede ali logotipa Sreda v sredo), predalniki za grafične liste, stiskalnica, spominki, linški piškoti, čaj in pivo pa razni »doodli«, ki so jih v prostoru pustili obiskovalci in gostujoči umetniki. Naseljuje ga umetniška trojica Sreda v sredo, ustvarjalni kolektiv, ki ga sestavljajo Žiga Artnak (1986), Urban Cerjak (1986) in Matic Flajs (1994) in ki se prav zdaj in še vse do 12. oktobra v Galeriji S na Ljubljanskem gradu predstavlja z razstavo Sreda v sredo in prijatelji.