Uredništvo

  • Uredništvo

    23. 1. 2023  |  Politika

    Direktor Nova24TV / »Vrednostno smo tam, kjer je stranka SDS«

    "To nam govorijo zato, ker smo vrednostno tam, kjer je stranka SDS. Naše vrednote, ki jih zagovarjamo od prvega dne nastanka – da smo medij evropskih konservativnih vrednot. In nikoli tega nismo skrivali! Je pa katastrofa, da ima Janša pet delnic Nove24TV, kar ne predstavlja niti desetinko odstotka, se pravi, da nima nobenega vpliva na upravljanje tega podjetja."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Politika

    »Antijanšizem ni dovolj za uspešno vladanje«

    "Vlada se zanaša na to, da je njen antijanšizem dovolj za uspešno vladanje. Pa ni. To ne more nadomestiti pomanjkanja znanja in izkušenj. Antijanšizem je uspešen politični program za zmago na volitvah. Je pa premalo za uspešno vladanje. Za uspešno vladanje je treba znati razumeti in reševati probleme. In antijanšizem ti tega ne dá."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Politika

    »V primeru pozitivnega razpleta se bo Golob dokazal kot odličen politični strateg«

    "In še nekaj je zanesljivo: politično preživetje Roberta Goloba je postalo neposredno odvisno od (ne)uspešnosti zdravstvene reforme. V primeru pozitivnega razpleta se bo dokazal kot odličen politični strateg, nova zdravstvena zakonodaja bo dosegla status Kardeljevega zakona o združenem delu."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Družba

    »Za kapitalistično družbo umetnost ni zanimiva«

    "V današnjem času ne gre samo za prezrtost posameznih dogodkov, gre za prezrtost umetnosti, ki je postavljena ne v drugi, ampak v deseti plan družbenega dogajanja. Za kapitalistično družbo umetnost ni zanimiva, ne prinaša nobenega profita, samo jemlje. Duh kapitalističnega časa je tak. Proti temu se moramo neprestano boriti, ker je odrinjenost umetnosti in kulture na rob družbenega dogajanja civilizacijska katastrofa. Ko ni več kulture, je samo še kapitalizem in konec civilizacije."

  • Uredništvo

    22. 1. 2023  |  Politika

    »Za njih je rdeča zvezda na istem nivoju kot kljukasti križ«

    "To, da hočeš biti nekje vmes, da se sklicuješ na fantomsko sredino, je diskurz, ki ne bo pripeljal daleč. Je modna muha in agenda, ki jo diktirajo tudi mediji. Posebej takrat, ko govorijo o skrajnostih. Ko recimo govorijo o desnih skrajnežih, vedno dodajo, da enako velja tudi za leve skrajneže. Ko omenjajo nesprejemljive prakse, morajo vedno v isto vrečo strpati recimo skrajni fašizem in socialistične ideje. Še z večjim veseljem pa opletajo z nekim komunizmom. Njihovimi simboli. Za njih je rdeča zvezda na istem nivoju kot kljukasti križ." 

  • Uredništvo

    21. 1. 2023  |  Politika

    V koaliciji so si morali najprej naliti čistega vina

    "Koalicijski vrh se ni razpletel tako, kot je Robert Golob napovedal v sklicu. Da bo leto 2023 leto reform, našteli so jih šest (zdravstvena, davčna, pokojninska, plačna, šolska, stanovanjska), je jasno že nekaj mesecev, a je včeraj prišlo do svojevrstne streznitve oziroma do spoznanja, da do reform ni mogoče priti čez noč. In da zanje potrebuješ ne le voljo, ampak predvsem trdno koalicijo, politično soglasje in podporo javnosti. Teme, ki jih je napovedoval predsednik vlade, so izjemno kompleksne in zahtevne. Zato ne preseneča, da so namesto naštevanja reform in seznanjanja s predlogi resornih ministrov na koalicijskem vrhu več ur razpravljali le o zdravstvu. O kraljici reform, na kateri – kar zveni že oguljeno – stoji in pade aktualna vlada. Tako kot že nekaj njenih predhodnic. V koaliciji so si morali najprej naliti čistega vina na področju, ki po prepričanju večine prebivalcev Slovenije predstavlja ključno temo."

  • Uredništvo

    20. 1. 2023  |  Družba

    Ihan / »ZZZS nikoli ni imela odgovornosti za to, če njeni zavarovanci ostajajo na cesti«

    "Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v primeru pomanjkanja denarja ni treba razmišljati o zdravstveni stroki (prilagajanje optimalne košarice storitev v okviru možnosti), ampak lahko kar počez, po birokratsko 'reže' število storitev in brezbrižno prepušča 'presežne' bolnike vrstam in divjemu trgu samoplačniških storitev. Splošni dogovor je pravzaprav avtomatski generator za ustvarjanje vrst, katerega najpomembnejši namen je, da nikomur od sistemskih zdravstvenih igralcev (politika, ZZZS, izvajalci) ni treba biti nerodno ali celo odgovarjati pred nezdravljenimi bolniki, ki ostanejo v vrstah zunaj sistema. "

  • Uredništvo

    20. 1. 2023  |  Politika

    Janez Janša / »Mi smo itak za vse krivi«

    "Mi smo itak za vse krivi. Bilo bi čudno, če ne bi še za to. Dejstvo pa je, da so za to pisanje verjetno kriva neka nakazila, o katerih so bili objavljeni dokumenti. Po mojem mnenju gre zgolj za vrh ledene gore in zelo obžalujem, da že od maja zaman čakamo na tiste tri podpise poslancev Nove Slovenije, ki so bili obljubljeni, da se ustanovi preiskovalna komisija tudi v slovenskem državnem zboru, da se te sume razišče. Pa naj se ugotovi, zakaj je pravzaprav šlo. Ker očitno policija ne po vseh teh posegih, kot smo videli, tukaj ne bo nič naredila. Zelo dvomim, da tudi tožilstvo ali pa sodniki, po tem, ko so veselo ploskali za teh 600 evrov. Jaz ne bi rad, da druge države po Balkanu prej ustanovijo preiskovalno komisijo o zadevah, ki izvorno izhaja iz Slovenije kot pa mi."

  • Uredništvo

    20. 1. 2023  |  Politika

    Golob / »Združevali bomo osnovno in dopolnilno zavarovanje«

    "Dopolnilno zavarovanje je v primerjavi s 4,5 milijarde vredno šeststo milijonov. Dobički zavarovalnic, ki pa naj bi jih odpravili, pa šestdeset milijonov evrov. Šestdeset milijonov evrov napram 4,5 milijarde. Jasno je, kje bomo začeli: pri 4,5 milijarde. Dopolnilno zavarovanje kot tisto, kar moramo odpraviti, ostaja v koalicijski pogodbi in ostaja ena od teh devetih prioritet. Ker bomo združevali osnovno zavarovanje in dopolnilno v univerzalno, v neko novo zavarovanje. Ampak to pride na vrsto na koncu, ko bomo morali zagotoviti tudi vire za to reformo."

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / ZAPOVEDI POLITIKOM

    V petek izide nova Mladina! Avtor ilustracije na tokratni naslovnici je nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 20. januarja, dalje, pišemo o zapovedi politikom oziroma česa politik ne sme početi, če želi v Sloveniji politično preživeti. Ne zamudite!

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Družba

    »Povprečna slovenska šola je na ravni najboljših zasebnih šol v tujini«

    "Upam si trditi, da je povprečna slovenska šola na ravni najboljših zasebnih šol v tujini. Dobro bi si bilo ogledati šole v sosednjih državah in primerjati izobrazbo učiteljev, programe šol in pogoje za učenje. Da ne govorimo o šolski prehrani, ki jo v večini držav ne poznajo, o dodatnem, dopolnilnem pouku, individualni in skupinski pomoči, dodatni strokovni pomoči in posledično pri pouku vključevanju specialnih pedagogov, pedagogov, inkluzivnih pedagogov, psihologov v pouk. Cilj obvezne javne osnovne šole je zmanjševanje razlik med učenci. In ker je obvezna, je cilj, da vsi učenci dosežejo vsaj minimalne standarde znanja oziroma uspešno končajo šolo. V javno osnovno šolo hodijo vsi učenci iz šolskega okoliša. Bolj uspešni, manj uspešni po znanju, iz bogatih družin, iz socialno ogroženih družin, priseljenci, begunci. Za učitelje so vsi enako pomembni in dragoceni."

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Družba

    Zakaj vztrajamo pri zastarelem merjenju napredka?

    "Kljub kolektivni pameti vztrajamo pri merjenju napredka, ki odraža desetletja stare teorije. Naslanjamo se skoraj izključno na bruto domači proizvod kot mero gospodarske razvitosti držav. Opredeljen kot vrednost 'vsega proizvedenega blaga in storitev, zmanjšana za vrednosti blaga ali storitev, ki se uporabljajo pri njihovem ustvarjanju', je BDP sicer uporaben, a omejen kazalnik. Če znamo finančno ovrednotiti prispevek čebel, zakaj tega ne storimo tudi za družbeno solidarnost in kohezijo, za neplačano skrbstveno in reproduktivno delo (žensk) – vsaj enako pomembnih za vzdržnost javne blagajne."

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Družba

    Protest proti izsekavanju Rožnika

    Včeraj se je pred Gradom Tivoli zbralo približno 50 prebivalk in prebivalcev Ljubljane, ki so izrazili jasno nestrinjanje s prekomernim posekom mogočnih dreves v zavarovanem krajinskem parku na Rožniku. Protest so organizirali člani gibanja Mladi za podnebno pravičnost in skupina Protestival.

  • Uredništvo

    18. 1. 2023  |  Kultura

    Ženske / Junakinje našega vsakdana

    V Galeriji Fotografija v Ljubljani bodo 23. januarja ob 18.00 odprli razstavo fotografij Mankice Kranjec z naslovom Spregledane / The Overlooked, ki v ospredje postavlja delavke in jim daje glas. Na piedestal postavlja ženske, ki skrbijo, da se naš svet v mirnem času ne ustavi, v času krize pa se ne zlomi. To so medicinske sestre, dostavljalke hrane, trgovke, učiteljice, poštarke, policistke, gasilke, čistilke, delavke v proizvodnji, šoferke in mnoge druge, ki v času različnih kriz skrbijo, da življenje nemoteno teče naprej.

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    Direktorica ZD Ljubljana / »Situacija v Ljubljani še zdaleč ni najslabša«

    "Druge izpostave po državi imajo pri družinskih zdravnikih bistveno slabše številke. Ko se začne govoriti o slabem stanju v Ljubljani, to postane neka mantra, ki se ponavlja. Pomanjkanje družinskih zdravnikov beležijo v enoti Moste-Polje, kjer sta od osmih zdravnikov ostala le dva. Poleg tega je pomanjkanje še v enoti Rudnik in Fužine, od koder so odšli po trije zdravniki. Situacija v ZD Ljubljana še zdaleč ni najslabša, predvsem pa ni slaba."

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    »Odstop obrambne ministrice je hud udarec za kanclerja«

    "Odstop nemške obrambne ministrice Christine Lambrecht je hud udarec za kanclerja Olafa Scholza. V tednu, ko bodo članice Natove kontaktne skupine za Ukrajino v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji vnovič razpravljale o nadaljnji pomoči Ukrajini v domnevno odločujoči fazi vojne, pretres na obrambnem ministrstvu zrcali vse kritike, ki jih je bila v preteklih skorajda enajstih mesecih vojne Nemčija deležna zaradi počasnega odziva na rusko agresijo na evropskih tleh. Sedeminpetdesetletna političarka SPD je bila pogosto strelovod za počasen premik Nemčije od več kot sedem desetletij trajajoče obrambne zadržanosti k aktivnejšemu posegu na ukrajinsko bojišče. In čeprav je Lambrecht prevzela resor z nakopičenimi težavami svojih predhodnikov, je položaja slednjič ni stalo klavrno stanje v nemškem obrambnem sistemu, tretji najmočnejši vojski na evropskih tleh."

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    Je bil Robert Golob junak, ki je šel med protestnike?

    "No, Robert Golob ni bil le junak, ki je šel med protestnike. Bil je tudi neke vrste znanilec novih časov. Časov, ko bodo oblastniki protestirali sami proti sebi. Nezadovoljni s stanjem v družbi bodo odkorakali na ulice. In tam bodo morali postaviti kopico ogledal. Ker na koncu so vsi protesti vedno uperjeni proti oblasti. Torej bodo protestirali proti tistim, ki jih bodo videli v ogledalu."

  • Uredništvo

    17. 1. 2023  |  Politika

    »Po Hitlerju in Stalinu v Evropi ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi kot Putin«

    "Vojna v Ukrajini je rezultat nedokončanega razpada Sovjetske zveze in vračanja v preteklost. Konec decembra 2021 je minilo trideset let od razpada sovjetske države, slaba dva meseca po tem 'jubileju', bilo je 24. februarja 2022, je Vladimir Putin udaril po sosedi, za katero pravi, da ni nobena država, da Ukrajinci niso narod in da nimajo svoje kulture. Orel, simbol ruske državnosti, ima dve glavi: ena je glava carske imperijske Rusije, druga je glava sovjetskega stalinističnega totalitarizma. Vladimir Putin je od obeh režimov pobral najslabše. Odkar je na oblasti, zdaj že 23 let, je ujetnik preteklosti. Filozofske korenine putinizma zato temeljijo na dveh stebrih: na ideji imperija in opravičevanja vojne. Najstrašnejša žrtev tovrstnih zablod so zdaj seveda nedolžni Ukrajinci. Zato ga je treba ustaviti, sicer bo žrtev še več. Po Hitlerju in Stalinu v Evropi namreč ni bilo politika, ki bi pobil toliko ljudi, kot jih je v dosedanjih vojnah pokončal Vladimir Putin."

  • Uredništvo

    16. 1. 2023  |  Kultura

    Strah in beda Tretjega rajha

    V Kinu Šiška bo danes ob 19.30 premiera uprizoritve Strah in beda Tretjega rajha nemškega dramatika Bertolda Brechta, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiška. Predstava v režiji Sebastijana Horvata se ukvarja z vprašanji fašizma: kakšen je bil nekdaj in kako je videti danes. Dvodelna predstava v prvem delu podaja Brecthovo dramsko besedilo, v drugem delu pa ga poskuša odslikavati v sedanjosti.

  • Uredništvo

    16. 1. 2023  |  Politika

    ALI PRIČAKUJETE, DA LETIM Z GOLOBOM?

  • Uredništvo

    15. 1. 2023  |  Politika

    »Čakata nas dva zdravstvena sistema, eden za revne in drugi za bogate«

    "Čakata nas dva zdravstvena sistema, eden za revne in drugi za bogate. Tako kot v Ameriki jo bodo najslabše odnesli tisti vmes. Sodobna družba bolnikov ne pušča na cesti. Revni gredo na univerzitetne klinike, kjer jih imajo za učno bazo, bogatim pa zasebniki krepko zaračunajo in jim opravijo še kaj, česar sploh ne bi bilo treba. Saj menda že gradijo bolnišnico z 58 posteljami. Kaj mislite, kdo bo ležal v teh bolnišnicah?"

  • Uredništvo

    15. 1. 2023  |  Politika

    »Stanje v dolgih vrstah je v Sloveniji očitno še vedno civilizacijski standard«

    "Človek lahko v tej državi vedno malo počaka, kakor ne bi imel nihče med nami pametnejšega dela ali kakor bi nam večurno stanje na žgočem soncu ali nočnem mrazu koristilo. Stanje v dolgih vrstah je, podobno kot bivakiranje po polnih čakalnicah, pri nas očitno še vedno civilizacijski standard, nespremenjen še od časov, ko so naši starši vsakodnevno v vrstah čakali na osnovne življenjske potrebščine, na prehod meje ali na izplačilo plače. Morda je to za koga celo znamenje naše urejenosti in organiziranosti, ker pri nas definitivno ne zamudimo priložnosti, da bi ljudi postavili v vrsto."

  • Uredništvo

    15. 1. 2023  |  Politika

    »Medenih tednov nove vlade je bilo relativno hitro konec«

    "Vlada Roberta Goloba se sooča s paradoksom. V tednu, ko bo ministrski zbor popoln oziroma oblikovan tako, kot si je to zamislil premier pred več kot šestimi meseci po veličastni zmagi na aprilskih parlamentarnih volitvah, se sooča s prvimi resnimi znamenji, da zaupanje v vlado usiha. V nekaj prihodnjih mesecih bomo dobili odgovor na vprašanje, ali nemara tudi v tem primeru spremljamo politično usodo predhodnih vlad iz levega liberalnega političnega bloka, ki jim je na volitvah uspelo prepričati prepričljivo večino volilcev, nato pa so počasi izgubljale samozavest in na koncu podporo. Presenetljivo je, da je bilo medenih tednov nove vlade relativno hitro konec. Uspeh vlade na trojnem referendumu je utrjeval pričakovanje, da se bo tokrat morda razpletlo drugače, da bo cikel iskanja politične normalnosti presekan. A po komaj polovici leta od volitev lahko opazimo, da je prišlo konec lanskega leta do očitnega preloma, na kar nas opozarjajo javnomnenjske raziskave in vse bolj naelektreno ozračje med partnerji socialnega dialoga v trikotniku vlada, sindikati, delodajalci."

  • Uredništvo

    15. 1. 2023  |  Politika

    »Civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja«

    "V torek smo bili na Trgu republike v Ljubljani priče dogodku, ki so ga označili za sploh prvo stavko pacientov. To je bila manifestacija čvrstih tez o ohranitvi oziroma ponovni vzpostavitvi javnega zdravstva. Bilo je tudi srečanje, na katerem smo videli predsednika vlade Roberta Goloba strinjati se s protestniki zoper početje zasebnega zdravništva prav v času, ko je zdravstveni minister z njegovim mandatom sklepal sporazum z vidno zadovoljnimi sindikalisti Fidesa. V trku več svetov se je v torek pokazalo, kako pomembna nevralgična točka družbe je postalo javno zdravstvo. Pokazalo se je tudi to, da civilna družba lahko podre domine, ki so jih zainteresirani lobiji postavljali desetletja. In zato so bržkone prišle prve diskvalifikacije tistih, ki so se postavili v obrambo dosedanjega sistema …"

  • Uredništvo

    14. 1. 2023  |  Politika

    »Pomanjkanje zdravnikov je opozorilo za takojšnje ukrepanje pri reševanju pomanjkanja učiteljev«

    "Urejanje razmer v zdravstvu pa ni pomembno le za to področje. Rezultat bitke za privatizacijo zdravstva bo imel vpliv tudi na druge javne podsisteme. V primeru uspešne privatizacije zdravstva bo sledilo šolstvo. Že za časa Janševih vlad je prišlo do podeljevanja koncesij visokošolskim zavodom, ki v glavnem delujejo s pomočjo 'dvoživk', če uporabim izraz iz zdravstva. Primer Švedske, ki je pod konservativno vlado uvedla možnost ustanavljanja 'free schools' profitno usmerjenim družbam, je dober prikaz, kako oslabiti javni šolski sistem. Ob že obstoječi javni šoli nastajajo nove, ki 'kradejo' učence že obstoječim, pri čemer ustvarjajo profit in ga razdelijo delničarjem."

  • Uredništvo

    14. 1. 2023  |  Družba

    »Bolj kot kdaj prej je nevarno biti ženska«

    "Bolj kot kdaj prej je nevarno biti ženska, ki se bori za svoje pravice in je na čelu boja za enakost in svobodo. Ženske v Iranu so desetletja trpele sistemsko diskriminacijo in nasilje. Obvezno pokrivanje z ruto, ki so ga uzakonili leta 1979, je ekstremna oblika diskriminacije. Zdaj so dosegle točko, ko jim je stopila v bran širša družba. Oblasti so nad ženskami izvajale fizično in psihološko nasilju, veliko je poročil o spolnem nasilju. Med protesti so ubijali šestletne deklice, na smrt pretepali najstnice, stare 16 in 17 let. Ta dekleta in ženske so bile izjemno pogumne, vedele so, da je diskriminacija nepravična in v neskladju s tem, kako drugod po svetu živijo ženske. Želele so si prihodnost brez nasilja in hotele so svoje pravice."

  • Uredništvo

    13. 1. 2023  |  Politika

    »Minister za zdravje je lakmusov papir stanja oblasti«

    "Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je lakmusov papir stanja oblasti. Stopnjevanje konfliktov na zdravstvenem polju ni izključna krivda vlade, ki dela dobrega pol leta. Pod preprogo pometeni problemi sistema, ki je pod udarom privatizacijskih silnic in politične nesposobnosti/nepripravljenosti za reformo, so dediščina, ki si jo vlade podajajo več kot desetletje. A Golob je vedel za dileme o politični (ne)primernosti Bešiča Loredana, oprtanega še z nahrbtnikom očitkov, da je politični podaljšek prvaka tukajšnjega zasebnega zdravstva Bitenca."

  • Uredništvo

    13. 1. 2023  |  Družba

    »Sečnja na Rožniku je uničila življenjska okolja več rastlinskih in živalskih vrst«

    "Gozdnogospodarske cilje bi bilo torej možno realizirati na drugačen način, upoštevajoč, da je ekonomska zrelost bukve podrejena drugim funkcijam takšnega gozda. Stara drevesa oziroma gozd so posebnega ekološkega, izobraževalnega in socialnega pomena – so simbolna vez med generacijami. Potrebno je poskrbeti zgolj za vzdrževanje takšnih dreves."

  • Uredništvo

    11. 1. 2023  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / ZDRAVNIKI, RADI VAS IMAMO

    V petek izide nova Mladina! Avtor fotografije na tokratni naslovnici je Uroš Abram, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. V novi številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 13. januarja, dalje, pišemo o tem, da so zahteve zdravnikov po višjih plačah legitimne, zahteve po komercializaciji zdravstva pa nemoralne. Ne zamudite! 

  • Uredništvo

    12. 1. 2023  |  Politika

    Dvig / Minimalna plača bo po novem 878 evrov neto

    Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je sporočil novi znesek minimalne plače, ki bo višja za 100 evrov oziroma bo po novem 878 evrov neto. Gre za enega večjih dvigov minimalne plače v zadnjem obdobju.