Uredništvo
-
15. 6. 2022 | Družba
Iz tega se je razvila znanost, kot jo poznamo danes
"Vplivne ideje, ki lahko spremenijo ustaljene predstave o delovanju sveta in družbe, potrebujejo mir in čas, da najprej dozorijo skozi potrpežljivo in dolgotrajno razpravo. Do številnih pomembnih družbenih sprememb ne bi prišlo, če se ideje ne bi najprej počasi kalile v tihih skupnostih, ki so praviloma delovale zunaj nadzora oblasti. Prav iz skupnosti učenjakov, v okviru katere so si naravoslovci in filozofi nekoč izmenjevali pisma, v katerih so opisovali svoja odkritja in ideje, se je, denimo, razvila znanost, kot jo poznamo danes." Več
-
16. 6. 2022 | Kultura
Performans MandićCirkus (oblečen), ki sta ga zasnovala režiser Bojan Jablanovec in igralec Marko Mandić, bo slavnostno premiero doživel danes ob 20.00 v Mali Drami, nastal pa je v koprodukciji SNG Drame Ljubljana in Vie Negative. Uprizoritev MandićCirkus, ki je maja letos premierno zaživela na Velikem odru, sta avtorja korenito adaptirala in jo naslovila MandićCirkus (oblečen). Več
-
14. 6. 2022 | Politika
»Svoboda Roberta Goloba je kljub izjemni volilni zmagi kot stranka šele pred ključnimi izzivi«
"A vsekakor lahko ta hip govorimo šele o začetku nekega procesa, o poskusu, kajti okoli Gibanja Svoboda in vanjo integriranih LMŠ in SAB je še preveč neznank, da bi lahko vlekli nedvoumne zaključke. Vladajoča Svoboda Roberta Goloba je kljub izjemni volilni zmagi kot stranka šele pred ključnimi izzivi: v prvi vrsti se bodo hitro pokazale sposobnost adaptacije na vodstvene položaje in njene operativne sposobnosti v vladnem aparatu. Čaka jo torej test vladarske/voditeljske/upravljavske kompetence. Zgodovinski okvir je in bo neizprosen: inflacijski pritiski se bodo še stopnjevali, jesen utegne biti, to pove tudi Golob, v marsičem težka, celo ekonomsko surova. Takrat se bo še bolj odstrla nova realnost cen energentov. Divji ples surovinske draginje prav tako ne jenja, to poganja tudi dražitev zelo raznovrstnih storitev. Vse večji je pritisk na plače, saj si lahko ljudje ob njihovem neusklajevanju realno za isti denar danes privoščijo bistveno manj. Vladimir Putin in njegovi jastrebi vojne ne kažejo novih intenc, da bi želeli morijo končati (čim prej)." Več
-
14. 6. 2022 | Politika
»Tako blizu si vladajoča politika in levičarski pacifizem od vstopa v Nato še nista bila«
"Pri vprašanju odnosa do vojne in Rusije smo dobili tudi zanimiv, za Slovenijo netipičen razcep v napredni civilni družbi, ki je sicer precej blizu sedanji vladi. Leva civilna družba neguje in nadaljuje močno tradicijo pacifizma v slovenski obrambni, varnostni in zunanji politiki. Tako blizu si vladajoča politika in levičarski pacifizem od vstopa v Nato še nista bila. Liberalnejši del civilne družbe pa odločno zagovarja podporo Ukrajini v težkem orožju, kar jo zbližuje z Janšo, hkrati pa je proti jedrnemu münchenskemu formatu diplomacije." Več
-
15. 6. 2022 | Kultura
Na razstavi se bo predstavilo 36 študentk in študentov
V prostorih Akademije za vizualne umetnosti AVA bodo danes ob 19. uri odprli diplomsko in pregledno letno razstavo. Tokratna razstava bo najobsežnejša doslej, saj bodo na ogled dela 36 študentov s področja slikarstva, kiparstva, instalacije, fotografije, scenografije, filma in mešanih tehnik. Več
-
14. 6. 2022 | Politika
»Vedno znova, ko Janez Janša ne zmaga na volitvah, se zgodi to čudežno zanikovanje resnice«
"Vedno znova, ko Janez Janša ne zmaga na volitvah, se zgodi to čudežno zanikovanje resnice. To nepojasnjeno zavračanje avtoritete in boga. Tistega očeta in rešitelja, za katerega se Jože že vso svojo pričevalsko kariero na nacionalki sprašuje, le kaj vam je naredil takega, da ga ne morete ljubiti. Zakaj ste tako pokvarjeni globoko v sebi, da ne sprejmete njegove ljubezni. Lacanovska psihoanalitična zvezda desne hemisfere razumevanja sveta je bila jasna in odločna. Ne morejo ga ljubiti, ker predstavlja grožnjo. Grožnjo vsem tistim, ki so sprivatizirali to državo." Več
-
14. 6. 2022 | Družba
"Da, mislim, da je v temeljih za to odgovorna Katoliška cerkev. Čeprav tudi druge cerkve pri tem vprašanju niso nedolžne, je katolikov daleč največ. Obstajata dve encikliki, ki nasprotujeta ženskim pravicam na vseh ravneh. Po encikliki Humane vitae je edini namen spolnega odnosa razmnoževanje. Druga, Evangelium vitae, iz leta 1995, izpostavlja dve načeli, ki si ju je vredno zapomniti. Potem ko je bil v večini držav v 70. letih prejšnjega stoletja splav dekriminaliziran, je Cerkev, v svojih temeljih mizogina in iz samih moških sestavljena organizacija, s to okrožnico izpostavila načelo, da sta splav in evtanazija zločin, ki ga posameznik ne sme narediti. Ne glede na to, kaj pravi zakon posamezne države. Cerkev ima seveda pravico do lastnega mišljenja, ga zagovarjati, ampak vprašanje je, ali to prinaša dobro skupnosti. S tema enciklikama je direktno pozivala državljane k nepokorščini. Šlo je za napad na sekularnost države." Več
-
14. 6. 2022 | Družba
V ZRC SAZU bo 16. junija letos prvič potekalo proslavljanje v sklopu meseca ponosa z naslovom Roza_ZRC+. Začelo se bo že ob 10. uri, ko bodo odprli stojnico s knjigami pred knjigarno Azil, tokrat poimenovano Roza bazar. Med knjigami bodo zlasti tiste z LGBTIQ+ tematiko, bazar pa bo deloval do 20. ure. Več
-
13. 6. 2022 | Kultura
Dokument časa, v katerem se je spet oblikovala civilna družba
V Atriju ZRC bo v sredo, 15. junija ob 19. uri potekal pogovor ob izidu pesniške zbirke Borisa A. Novaka Svoboda je glagol, ki je dobila naslov po njegovi himni protestnikov. Zbirka združuje pesmi o uporu, smrti in minevanju v vrhunsko emancipatorno pesnitev o težkih, a vsekakor prelomnih in tudi bojevitih časih. Z avtorjem se bo pogovarjal Oto Luthar, zgodovinar in direktor ZRC SAZU. Več
-
13. 6. 2022 | Politika
»Janša je očitno presodil, da mu bo manj politične škode naredila izgubljena sodba«
"Bivši premier je očitno presodil, da mu bo manj politične škode naredila izgubljena sodba, kot če bi z raznimi manevri zastaral še eno zadevo. Pritožili se bodo na vrhovno sodišče, kar so takoj napovedali. Tam bodo spet razpravljali o svobodi izražanja. Veliko bo odvisno od tega, kdo bo v senatu, kdo bo zadevo sprejel. Tudi med pravniki je znano, da se počaka, kdaj je kdo dežuren, in se takrat vlagajo pritožbe, zahteve za varstvo zakonitosti in podobno. Verjetno Janša računa na kakšne razveljavitve." Več
-
13. 6. 2022 | Družba
»Več kot je komunikacije, bolj svet razpada«
"Več kot je informacij, manj je vednosti. Več kot je komunikacije, bolj svet razpada. Več kot je komunikacije, bolj nastajajo razdori, ni več skupnega sveta." Več
-
12. 6. 2022 | Politika
»Vzpostavljanje normalnosti ne bo dovolj«
"V stotih dneh lahko nova vlada vzpostavi jasne in transparentne pozicije glede notranjih odnosov in odnosov z javnostmi. V stotih dneh lahko začrta in predstavi ključne izzive in prednostne naloge. Konkretno, brez prepisovanja iz koalicijske pogodbe. V stotih dneh mora odpreti omare in z okostnjakov vsaj obrisati prah. Sto dni je dovolj za odločen pričetek postopkov ocenjevanja sposobnosti v zadnjih letih politično nastavljenega kadra." Več
-
12. 6. 2022 | Politika
Kako sta komunicirala in sodelovala Janša ter cerkvena oblast
"V času vseh Janševih vlad je komunikacija potekala neposredno med kabinetom predsednika vlade in škofovsko konferenco, v javnosti pa o religiji praktično nismo govorili. Slovenska desnica religijsko svobodo razume v okviru interesov RKC, vse drugo brez zadržkov zanemarja. Zadnja Janševa vlada je najprej ukinila urad za verske skupnosti, ki je deloval od leta 1993, kmalu pa še svet za vprašanja verske svobode. Namesto tega je ustanovila svet za reševanje vprašanj RKC. Že poimenovanje obeh svetov pove vse." Več
-
11. 6. 2022 | Politika
»Janša ob sestopu z oblasti dolguje še eno, pomembno gesto: odhod iz parlamenta«
"Janez Janša ob sestopu z oblasti parlamentu in volivcem dolguje še eno, pomembno in za prihodnost obetane politike ključno gesto: odhod iz parlamenta. V njem namreč zdaj sedi kot pravnomočno obsojen, in to v samem središču dogajanja in z možnostjo, celo verjetnostjo, da ponovi točno tisto, za kar je bil kaznovan – javno žaljenje drugih. Socialne službe bi morale poskrbeti, da se obsojenec ne vrne v okolje, v katerem je storil kaznivo dejanje. Zakaj se to ni zgodilo? Zakaj sodišče ob sodbi ni preverilo, kam se vrača predsednik vlade? Dva javna servisa sta se torej tu izkazala kot neučinkovita. Preostane še, da nekaj stori parlament." Več
-
11. 6. 2022 | Družba
»Evropa mora prenehati kaznovati sebe namesto Rusije«
"Po treh mesecih in pol je večinoma jasno, da je Rusija vojno v Ukrajini dobila. Dosegla je še več ciljev, kot si jih je zadala, saj je ob zasedbi obeh proruskih regij vzpostavila še širok pas kopenske povezave med Rusijo in Krimom, zasedla velik del najbolj rodovitnih ukrajinskih polj ter Ukrajini zaprla večino črnomorskih povezav s svetom. Nadaljevanje te morije je nesmiselno." Več
-
11. 6. 2022 | Svet
»Dokler bo teror učinkovita taktika, ga bodo še naprej uporabljali«
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
Prireditelji evropskega rokometnega prvenstva za ženske, ki ga bo novembra letos Slovenija gostila skupaj s Črno goro in Severno Makedonijo, so predstavili uradno himno dogodka. Avtorica pesmi Play with Heart (Igraj s srcem) je ena izmed ambasadork prvenstva, slovenska glasbenica Senidah. Več
-
9. 6. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: EN KORAK V LEVO
Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je ujel Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Damjan Ilić. Več o tem, da je Janez Janša kadroval izrazito strankarsko, Robert Golob pa obljublja drugačno ravnanje (in ali je to sploh mogoče), preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 10. junija, dalje. #Mladina23 Več
-
8. 6. 2022 | Politika
»Golob slabši od svojega predhodnika ne more biti«
"Slovenija je zamenjala predsednika vlade, ali bo tudi kulturo politike, še ni jasno. Sprememba politične kulture je bila eden glavnih poudarkov Roberta Goloba na njegovi poti na vrh izvršne veje oblasti. Po tem ga bo javnost tudi ocenjevala. Slabši od svojega predhodnika na Gregorčičevi ulici ne more biti. A zgolj odsotnost sovražnega govora na twitterju ne bo dovolj. Štela bo korenita sprememba upravljanja z državo. Pričakovanja do Goloba so na tem področju visoka, uspeh bo soodločal o njegovi politični karieri." Več
-
8. 6. 2022 | Politika
»Na to, da utihne orožje, vpliva več dejavnikov«
"Na to, da utihne orožje, vpliva več dejavnikov: od mednarodnega pritiska do stanja na bojišču. Ker ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji v dobrih treh mesecih z gospodarsko-političnimi sankcijami in politično-orožarsko podporo Ukrajini ni uspelo doseči ciljev, se je napadena država znašla na še eni točki preloma. Ena izmed temeljnih težav mednarodne skupnosti je, da cilj sankcij ostaja nejasen. Ciljale so na zaustavitev bojev, pa se to ni zgodilo. S svojo silovitostjo so merile tudi na slabitev Putinovega režima, pa tudi ta javno zelo redko izrečeni, nikjer pa zapisani cilj ni bil dosežen, in to navkljub krčenju tamkajšnjega gospodarstva ter vse težjih življenjskih razmerah za prebivalstvo. Vprašanje je, ali bo vse obljubljeno dodatno orožje v državo prispelo pravočasno, da se napredovanje ruskih sil zaustavi in v najboljšem primeru tok vojne tudi obrne. Neznank je veliko, negotovost pa tolikšna, da se napoved dolžine vojne brez omembe njenega razpleta – razen tistega želenega – nenehno podaljšuje: od avgusta na konec poletja in še naprej. Sedaj se že predvideva, da bi vojna utegnila trajati celo do konca leta." Več
-
8. 6. 2022 | Svet
»Novi ekstremizmi so samo dodaten strup, ne zdravilo«
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
8. 6. 2022 | Kultura
Poletni filmski večeri na prostem
Tudi letos bodo v Kinodvoru sezono filmov na prostem pričeli s Kinodvoriščem, letnim kinom v atriju Slovenskih železnic, s katerim bodo poskrbeli za poletno vzdušje od 9. junija do 10. julija s projekcijami vsak večer ob 21.30. Kinodvorišče bodo odprli 9. junija, s premiero filma Luzzu (r. Alex Camilleri), ki jo pripravljajo v sodelovanju s festivalom Kino Otok. Prvenec malteško-ameriškega režiserja je univerzalna pripoved o malem človeku, ki skuša preživeti, razpet med tradicijo in zahteve sedanjosti. Več
-
8. 6. 2022 | Politika
»Z zmago stranke Roberta Goloba so se v Sloveniji končali neliberalni trendi«
"Podobno kot je do zdaj veljalo za slovenske liberalne sile, da so politično razdrobljene, velja tudi za liberalce na evropski ravni. V domači politični areni se bosta še ta mesec Gibanju Svoboda pripojili iz državnega zbora izpadli stranki LMŠ in SAB, na evropski ravni pa se pred evropskimi volitvami leta 2024 išče platforma za združitev stranke evropskih liberalcev Alde in politične skupine Renew Europe v evropskem parlamentu." Več
-
7. 6. 2022 | Politika
»Le Tatjana Bobnar je bobu rekla bob«
"Primopredaje poslov med ministri so običajno formalnost, ki se je tokrat spremenila v osladen šov. Nenadoma smo od novih ministrov izvedeli, da so prejšnji dobro delali. Izjema je bila le Tatjana Bobnar, ki je bobu rekla bob. Volilci smo tako izpadli precejšnji bedaki, očitno nismo dve leti živeli v zatiranju, ampak smo se rešili čisto spodobne ekipe, vsi prejšnji in vsi zdajšnji so lepo vzgojeni, pametni in pošteni. Tako smo torej dobili briljantno predstavo tega, kako globoko je slovenska družba podvržena licemernemu malomeščanskemu kiču. Med besnim zmerjanjem na eni in puhlicami na drugi strani manjka tisto bistveno za zdrave odnose: odmerjena spoštljivost, ki ne izključuje drugačnega mnenja in kritičnosti. Le upamo lahko, da ves ta cuker ni bil tudi napoved kompromisarstva in relativizacije zlorab te odhajajoče sanjske ekipe. Odpoved doslednosti." Več
-
7. 6. 2022 | Svet
Največja grožnja ZDA so ameriški desničarski skrajneži
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
6. 6. 2022 | Svet
Prvi politik po letu 1945, ki je padel pod streli skrajnega desničarja
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
7. 6. 2022 | Družba
»Raje umremo, kot da bi pustili, da nas nekaj zares prestraši«
"Nočna mora je neko zelo močno občutje, ki ima funkcijo, da nas zbudi – a zbudi na način, da lahko še naprej sanjamo. … In pogosta reakcija na vse te aktualne krize je ta, da se zbudimo na način, da mislimo, da bo vse 'že nekako izginilo'. Skratka – vse prehitro pozabimo, kako grozno je res tisto, kar se dogaja. … Raje umremo, kot da bi pustili, da nas nekaj zares prestraši.” Več
-
7. 6. 2022 | Kultura
"Res je tu nekaj hudo narobe že v osnovi: umetnika se razume kot nekakšnega alkimista, ne pa kot kulturnega delavca, ki opravlja delo, ure in ure dela. Če pa torej opravlja delo, zakaj bi se razlikoval od kogar koli drugega, ki opravlja neko drugo delo in za to dobi plačilo? Zadeva je popolnoma nelogična, umetniki imajo očitno neki poseben status povsem zunaj sfere dela, ne le zunaj sfere zakona o delovnih razmerjih. Plača se delo električarjev, plača se snažilke, umetnic pa ne. In v kulturnih ustanovah se je ta mentalna shema vodstvenega kadra prijela in jo prelivajo navzdol, na umetnice in umetnike." Več
-
6. 6. 2022 | Politika
»Pravi domoljub je pripravljen narediti vse za svoj narod«
"Mir je največja vrednota, kar jih lahko gojimo. Vsaka vojna je zlo. Ne moremo si predstavljati, kako tisti, ki so bili težek boj, danes doživljajo grozote v Ukrajini, Želimo si samo živeti v miru, svobodi, v sožitju z drugimi narodi. Biti domoljub ne pomeni biti nacionalist, ki vidi le svoj narod. Pravi domoljub je pripravljen narediti vse za svoj narod, tudi dati življenje, vendar spoštovati druge narode, njihovo kulturo in njihovo identiteto. Temu se reče sobivanje in prijateljstvo med narodi." Več
-
6. 6. 2022 | Družba
»Med zasliševanjem so bile stalnica grožnje s smrtjo, z mučenjem, elektrošoki«
"Mučili me niso. No, bili so grobi, a to je tam normalno. Z Iračani so ravnali veliko slabše kot z mano. So bile pa med zasliševanjem stalnica grožnje s smrtjo, z mučenjem, elektrošoki … Govorili so mi, da me bodo izročili plemenskim milicam, da me ubijejo, ali da me bodo ubili oni sami … Zasliševanj je bilo veliko. Najhujša je negotovost. Nikoli ne veš, kdaj te bodo poklicali. Potem greš ven in vklenjen, s prevezo čez oči, čakaš v vrsti na soncu. Vmes slišiš, da ljudi okoli tebe vlečejo iz vrste, nato zvoke brutalnega mučenja. Ne veš, ali boš naslednji na vrsti …" Več
