Uredništvo
-
10. 7. 2024 | Politika
»Brexit je dokaz, da Evropska unija ni ječa narodov«
"Treba se je vprašati, kaj bi lahko naredili sami brez Nata in Evropske unije. Če kdo misli, da bi lahko bil odgovor nevtralnost, se prekleto moti. Status nevtralnosti, kot si ga danes še lahko privošči Avstrija, je za Avstrijo in za nikogar več, že za Švedsko in Finsko ga ni več."
-
10. 7. 2024 | Družba
»Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev«
"Tudi naša dežela premore čvrste in zavedne domoljube, ki niso le proti tujcem. Enako goreče so proti vsem nam, ki nismo na podoben način zavedni kot oni. Med svetle idole domoljubja pač ne štejemo ne heroja Hitlerja ne ustašev. Prav tako ne trgamo drugih zastav, ne palestinske ne mavrične, celo izraelsko pustimo pri miru kljub jasni obsodbi njihovega ravnanja. Kjer je preveč slovenskih zastav, pa ne gre za šport, je precej nevarnosti, da zmanjka prostora za druge."
-
10. 7. 2024 | Politika
Marjan Šarec / »Rusijo je treba ustaviti«
Obrambni minister Marjan Šarec bo z ustanovno sejo Evropskega parlamenta nastopil mandat evropskega poslanca, ministrska funkcija pa mu bo prenehala. Te dni se še s polnimi pooblastili mudi na vrhu zveze Nato v Washingtonu. Najpomembnejša tema vrha severnoatlantskega zavezništva bo pomoč Ukrajini. O tem, da je Putinova vojska napadla civilne cilje in poškodovala tudi otroško bolnišnico v Kijevu, je Šarec za oddajo Odmevi na TV Slovenija, dejal: "Ti napadi na ukrajinske cilje samo še potrjujejo to, kar ves čas govorimo: da je Rusijo treba ustaviti in da to, da trpi civilno prebivalstvo, ne vodi nikamor."
-
9. 7. 2024 | Politika
»Enkrat ulica, vedno ulica! Enkrat uličar, vedno uličar!«
"Ulica je čudna stvar! Sam sem velik del otroštva (ko nisem bil na igrišču) preživel na ulici! In ta me je naučila marsičesa! Tudi stvari, ki mi jih šola ni mogla dati! Samostojnost, borba za "preživetje", logično razmišljanje in vztrajnost pri zagovarjanju pravice do svojega mnenja, so samo nekatere od njih! Ulice nima nihče pravice podcenjevati, se iz nje norčevati ali je dajati v nič! Ne glede na osebni status ali položaj! In ne pozabimo, da je ulica vrgla tako francoskega kralja kot ruskega carja! In če sem zaradi svojega mnenja (ki ga javno povem) uličar, sem na to iskreno ponosen! Enkrat ulica, vedno ulica! Enkrat uličar, vedno uličar!"
-
9. 7. 2024 | Kultura
Vlado Kreslin, eden naših največjih glasbenikov vseh časov, pri 70 še vedno kar kipi od ustvarjalnosti in neumornega zagona. Legendarni glasbenik se lahko pohvali z zares maratonsko koncertno kilometrino: seznam njegovih prihajajočih koncertov vselej tako rekoč poka po šivih, že dobrih 30 let pa v decembru razproda Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, in to kar tri večere zapored.
-
9. 7. 2024 | Kultura
V šestdesetih letih je bila Špela Rozin prva jugoslovanska filmska igralka, ki ji je uspel preboj v evropski Hollywood – postala je kraljica italijanskih vesternov, peplumov, kriminalk in mjuziklov, obenem pa je briljirala v jugoslovanskih filmih, v partizanskih epopejah in v sodobnih urbanih dramah, toda slovenski filmi so jo odkrili šele zdaj. A bila je očitna. Nezgrešljiva. Nujna. Bistvena.
-
9. 7. 2024 | Svet
»Če gre komu zahvala, da evropska skrajna desnica ni slavila na celi črti, so to francoski volilci«
"Če gre komu zahvala, da evropska skrajna desnica ni slavila na celi črti, so to francoski volilci. Ti so kljub predsednikovemu kockanju s politično usodo Francije pa tudi Evrope sledili strankam in tudi z glasovanjem potrdili začrtano pot še vedno uporniške Francije, da Nacionalnemu zboru ne bodo nikakor dovolili na oblast, pa čeprav bi bilo zato treba voliti političnega nasprotnika in skočiti preko sence svojih volilnih preferenc."
-
9. 7. 2024 | Politika
»Zagotovo bi bilo ceneje, če bi naenkrat gradili dvotirno progo«
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v oddaji Odmevi na TV Slovenija spregovorila o drugem tiru, ki smo ga v Sloveniji pričeli graditi leta 2021. Po petih letih, ko naj bi bil končan, se bo začela gradnja drugega drugega tira, ki naj bi trajala prav tako od štiri do pet let. To pomeni, da bomo desetletje gradili 30 kilometrov dveh tirov.
-
9. 7. 2024 | Kultura
»Tudi ženske imamo pravico do tega, da se imamo v seksu lepo«
Za gledališko režiserko mlajše generacije Tjašo Črnigoj (1988) je leto 2023 leto nagrad. Je letošnja prejemnica Župančičeve nagrade za dveletno ustvarjanje, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Nagrado ji je prinesla Spolna vzgoja II, serija petih predavanj-performansov o seksualnem užitku žensk, ki ga je kot (so)avtorica in režiserka uprizorila na Novi pošti v koprodukciji Zavoda Maska, Slovenskega mladinskega gledališča in Mesta žensk.
-
9. 7. 2024 | Družba
»Namen sodobne rekonstruktivne in estetske kirurgije je ustvarjati srečne posameznike«
Uroš Ahčan je naš vodilni estetski in plastični kirurg. Zaradi prelomnih dosežkov na področju rekonstruktivne kirurgije – na primer kompleksnega posega, v katerem je s pomočjo 3D-modela ustvaril nos na podlakti in ga nato prenesel na obraz pacienta – ima tudi mednarodni sloves. Pogosto predava na najpomembnejših zdravniških kongresih in je redni profesor na ljubljanski Medicinski fakulteti. Ob delu, ki ga opravlja na kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, vodi tudi zasebno kliniko Juventina, nekako pa najde čas tudi za pisanje, od strokovnih do poljudnih besedil. Prva so bila prevedena v številne tuje jezike, zaradi njih pa je bil med drugim ovenčan z Dergančevo nagrado za medicinsko publicistiko, zaradi drugih pa je zaslovel tudi v širši javnosti, nazadnje s knjižno uspešnico Skalpel, "iskreno pripovedjo o življenju in delu kirurga", ki že od lanskega oktobra krasi seznam najbolj prodajanih izdaj založbe Mladinska knjiga.
-
9. 7. 2024 | Družba
»Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo«
"Več javnih storitev, več prostega časa in boljša delovna mesta, če znova spomnim na knjigo Bulšihti. Ljudje opravljajo službe, ki jih ne potrebujemo. Ne, ker bi jih nadomestila umetna inteligenca, ne potrebujemo finančnega sektorja, ki le zapravlja čas in prostor za zaslužek peščice. Proizvajati moramo tisto, kar v družbi potrebujemo. Poskrbeti moramo za otroke in starejše. Potrebujemo oskrbovalna in negovalna dela, ki so v kapitalizmu popolnoma podcenjena in najslabše plačana. Prav ta dela bi morali najbolj ceniti, saj ustvarjajo nekakšno kolektivno blagostanje. A tega v tej družbi ni, saj so razvrednotena, zato da si lahko še dodatno povečujemo 'obilje sranja'."
-
9. 7. 2024 | Družba
»Pornografske vsebine so izrazito patriarhalne, saj temeljijo na podrejanju žensk«
"Študije kažejo in opozarjajo, da smo spolno vzgojo mladih prepustili pornografiji, preko katere se mladi najpogosteje prvič srečajo s spolnostjo. Pornografija jim ponuja popolnoma izkrivljeno in izprijeno podobo spolnosti, poleg tega so pornografske vsebine izrazito patriarhalne, saj temeljijo izključno na moškem užitku in podrejanju žensk, ki so ta užitek primorane zagotavljati za vsako ceno."
-
8. 7. 2024 | Svet
»Bidna teoretično ni nemogoče zamenjati«
"Bidna teoretično sicer ni nemogoče zamenjati. Sta dva načina. Prvi je, da bi Bidna zamenjali kot predsednika ZDA. To bi zahtevalo, da bi v skladu s 25. amandmajem podpredsednica in večina kabineta obvestila senat in kongres o tem, da predsednik ni več sposoben opravljati predsedniških funkcij, s čimer bi ga podpredsednica Kamala Harris zamenjala na predsedniškem mestu. To bi ji odprlo pot, da postane tudi demokratska nominiranka za predsedniške volitve. Toda, ali se bo to tudi zgodilo? Ni nemogoče, je pa dokaj malo verjetno. Kajti s tem bi demokrati zasejali dvom o celotnem Bidnovem mandatu in vseh politikah Bidnove administracije."
-
8. 7. 2024 | Družba
»Resnično me prizadene, ko poplavljeni ljudje ob Savi na območju Mokric krivijo nas«
Andreja Slameršek (1980) je profesorica kemije in biologije, naravovarstvenica, borka za prosto tekoče reke. Pod njenim vodstvom je Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki ima status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, v zadnjih letih doseglo pomembne sodne zmage pri varovanju narave, zaradi česar je trn v peti zlasti slovenski energetiki. Leta 2021, ko je takratna vlada Janeza Janše skušala DPRS odvzeti status delovanja v javnem interesu in ga izriniti iz postopkov, povezanih z gradnjo hidroelektrarne Mokrice, je Andreja Slameršek v Münchnu prejela ugledno naravovarstveno nagrado – nagrado Wolfganga Staaba za varstvo narave 2021 »za svoje izjemno prizadevanje za naravo evropskega pomena«. Kot nekdanja zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave in dolgoletna aktivistka podrobno pozna sistemske anomalije, zaradi katerih se pri nas (legalno) gradi na poplavnih in plazovitih območjih ter prvovrstnih kmetijskih zemljiščih.
-
8. 7. 2024 | Politika
Kaj so razlogi za plimo glasov za stranke desnega populizma?
"Rekla bi, da so razlogi za plimo glasov za stranke desnega populizma povsod po Evropi podobni: padec življenjskega standarda, obljube o zaostritvi pravil za priseljevanje in v kontekstu Evropske unije, strah pred premočno roko Bruslja. Zdaj je zaradi volitev v ospredju Francija, a ni osamljena. Alternativa za Nemčijo je bilo na evropskih volitvah druga, pred vladajočo stranko nemškega kanclerja Olafa Scholza, na Nizozemskem je ta teden prisegla vlada z najmočnejšo skrajno desno Stranko za svobodo Geerta Wildersa. Glas desnega evropskega populizma se je na nedavnih evropskih volitvah samo še okrepil in moč Nacionalnega zbora je le eno poglavje te širše evropske zgodbe."
-
8. 7. 2024 | Družba
Ustvarjalce smo tokrat pozvali, naj se v svojih rešitvah dotaknejo širjenja neresnic in zavajanja – potrošnikov, bralcev, meščanov, državljanov.
-
5. 7. 2024 | Politika
"Volilci tako v Franciji kot v drugih državah skrajno desnico podpirajo zato, ker te še niso videli na oblasti. Ker nad njo v novejši zgodovini še niso bili razočarani. Na starejšo zgodovino pa so že pozabili. V novejši zgodovini jim že desetletja vlada takšna ali drugačna verzija sredinske politike. Ki ni ne leva. Ne desna."
-
5. 7. 2024 | Družba
»Kdor misli, da je bila slovenska igra destruktivna, ta prav veliko o nogometu ne ve«
"Mislim, da je dosežek slovenske reprezentance izjemen. Mislim, da že dolgo ali pa sploh nikoli slovenska reprezentanca ni igrala s toliko samozavesti. Po tekmi s Portugalsko sem dobil SMS-sporočila od Mourinha, Rummeniggeja, Capella in še številnih drugih. Vsi izjemno pohvalno, bodite ponosni na svojo ekipo, vrhunsko so igrali … Eden izmed njih, pa ne bom povedal, kateri, mi je rekel, da je slabša ekipa napredovala."
-
3. 7. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / STE ME POGREŠALI?
V petek izide nova Mladina! V 27. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 5. julija, opozarjamo, da se je vrnil evropski fašizem in se sprašujemo, zakaj ga ni nihče ustavil. Več o tem v naslovni temi, ki jo je napisal Marcel Štefančič, jr. Slednji v članku izpostavlja, da je fašizem postal sprejemljiv in dobil drugo priložnost, Evropska unija (EU) pa nima nobenih težav s fašističnimi vladami – le neoliberalizem morajo sprejeti. Naslovnico je ustvaril Ivian Kan Mujezinović.
-
8. 7. 2024 | Družba
»Na poplave in požare smo zelo dobro pripravljeni, skrbi pa me potres«
Srečko Šestan je človek, ki si ga na TV-zaslonih ne želimo prepogosto videvati: je namreč dolgoletni poveljnik civilne zaščite, ki navadno javno nastopi ob najhujših katastrofah. Kljub temu je ob takšnih izrednih dogodkih tudi žarek upanja. Je namreč utelešenje množice več kot 170 tisoč dobro organiziranih prostovoljcev, ki znajo zagotoviti prvo pomoč pri največjih naravnih nesrečah. Po izobrazbi je inženir lesarstva, na področju zaščite in reševanja deluje že od leta 1996, od leta 2012 pa je poveljnik civilne zaščite. Na tem mestu se je izkazal za vodstveno avtoriteto, to pa je pri usklajevanju toliko ljudi prvi pogoj za skupno akcijo.
-
3. 7. 2024 | Družba
»Poseganje v druge vrste z odstrelom je zame tako skrajno kot fašizem«
"Moje delo pomeni aktivno zavzemanje za ohranjanje in varovanje narave ter živalskih vrst," pravi naravovarstvenica, zaposlena pri Svetovni organizaciji za varstvo narave (WWF), kjer sodeluje pri projektih varstva narave in ogroženih vrst. V preteklosti je svoje poslanstvo opravljala v več afriških narodnih parkih, po vrnitvi domov pa delo opravlja na Balkanu, poklicno in v prostem času tudi prostovoljno in pro bono. Ko se v Sloveniji pojavi kako vprašanje o varstvu konkretnih divjih živali ali pa celotnih populacij, najprej zazvoni njen telefon. Brez njenega angažmaja bi slovenska populacija medvedov, sicer strogo varovane živalske vrste, ki pa jo po slovenskih gozdovih zadnja leta spet na veliko lovijo, bila res prepuščena sama sebi.
-
3. 7. 2024 | Politika
»Janša lahko gre samo v smeri še večje nacifašizacije«
"Ljubitelji 'uravnoteženosti' se pritožujejo, da pri nas ni prave konservativne stranke: upravičeno, saj je bilo v slovenski politični zgodovini kar nekaj nastavkov takšnih strank, ki so imele ideologijo, tekste in mislece. Po tridesetletnem uničevanju vsega in vsakogar, ki bi lahko ogrozil Janšo, ni v SDS niti ene osebe, ki bi imela moč in pogum kar koli spremeniti. Janša lahko gre samo v smeri še večje nacifašizacije. Ni daleč čas, ko bo država morala postaviti vprašanje skladnosti delovanja te stranke s parlamentarno demokracijo."
-
3. 7. 2024 | Družba
»Povezave med politiko in nogometom so tesne, čeprav bi jih vsi najraje skrili pod preprogo«
"Povezave med politiko in nogometom so tesne, čeprav bi jih vsi najraje skrili pod preprogo. Že davno to ni le šport, ampak velik posel in močno geopolitično orodje. To je bil že od samega začetka. Ko so v Urugvaju leta 1930 organizirali prvo svetovno prvenstvo, je Montevideo izkoristil zmago, da bi utrdil svoj šibak mednarodni položaj."
-
3. 7. 2024 | Politika
»Ni bila moja želja sedeti na stolu, na katerem sedim danes – to lahko potrdi tudi Robert Golob«
Urška Klakočar Zupančič, nekdanja sodnica, ki je v času prejšnje, Janševe vlade, Janeza Janšo označila za velikega diktatorja – in zato doživela politični pogrom –, danes prva predsednica Državnega zbora v zgodovini, je najmanj nekonvencionalna političarka. Vrti se po rdeči preprogi, kdaj okrega kakšnega poslanca, rada tudi zapoje. Ne boji se pokazati čustev, nosi jih na dlani. Kar gre kdaj komu, upravičeno ali ne, lahko v nos. A zase pravi, da je, če nič drugega, tudi kot političarka ostala zvesta sama sebi.
-
3. 7. 2024 | Politika
»S predsednico ne potujem veliko po svetu, letos sem bil le na eni od njenih osmih poti«
Aleš Musar (1965) je vlogo soproga predsednice republike vzel z vso odgovornostjo. Ni tedna, ko ne bi sodeloval pri kakšnem dogodku. Čeprav je kemik po izobrazbi, ga zanima predvsem umetnost, arhitektura, in tudi drugi domači dosežki. Uradno je pri predsednici pristojen za promocijo slovenske kulturne dediščine. Pri tem je res s srcem, ko smo ga obiskali v predsedniški palači, nam je opisal ter razkazal umetnine in druge artefakte iz slovenske zgodovine, za katere skrbi. Lahko mu sicer očitamo, da si vse to lahko privošči, saj je kot bivši menedžer skladov s tveganimi naložbami postal milijonar. Ampak z milijonarji je tudi tako: so takšni, ki imajo svoje bogastvo le zase, nekje v Švici, in takšni, ki poskušajo nekaj od tega družbi vrniti. Slednjim je pol oproščeno.
-
3. 7. 2024 | Svet
»Na preizkušnji je več kot ena država, gre za povojni globalni red«
"Lahko da zveni dramatično, a zmaga lepenovskega desničarskega populizma na pogon nacionalizma, tudi ksenofobije, zadnja leta kozmetično zavitega v prozorni celofan manjše radikalnosti, je znamenje tektonskih sprememb v francoskem in evropskem političnem mindsetu, ustroju in temeljnih vrednotah. Na preizkušnji je več kot ena država, gre za povojni globalni red, ki je na zahodu temeljil na liberalni demokraciji in pridobitvah razsvetljenstva. Ta pred našimi očmi pospešeno izginja. Sploh če v (geo)politične enačbe dodamo še vse bolj verjetno vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo, kajti Joe Biden je na prvem soočenju pogorel."
-
3. 7. 2024 | Politika
"Kadar se v Sloveniji volitev udeleži manj kot polovica volilnih upravičencev, težko govorimo o prazniku in zmagi demokracije. Res je, da je odločitev o udeležbi na volitvah svobodna in da tudi s svojo neudeležbo izražamo svoja stališča, vendar je takšno odločitev težko zanesljivo interpretirati. Lahko pomeni, da nam za demokracijo, volitve in glasovanje enostavno ni mar. Lahko pomeni, da smo se vdali v usodo, ker smo prepričani, da s svojo udeležbo ne moremo ničesar spremeniti. Naša neudeležba ali neveljavna glasovnica je lahko izraz protesta in nezaupanja obstoječi politiki – na levi, desni in na sredini. Vsekakor je manj kot polovična udeležba na volitvah razlog za skrb vseh, ki nam je mar za demokracijo ter jo želimo (o)krepiti in izboljšati. Večina politikov o tem ne razmišlja. Zanimajo jih le glasovi tistih, ki na volišča pridejo in odločajo o njihovih stolčkih. Če presodijo, da tisti, ki se volitev ne udeležujejo, ne bi glasovali zanje, so zadovoljni, če jih ni na volišča."
-
1. 7. 2024 | Družba
"Nobena politična opcija doslej ni bila dovolj pogumna, da bi davek na nepremičnine uvedla, pa ne samo zaradi neodobravanja ljudi, ampak zaradi njegovega neugajanja tistim, ki imajo moč in interes. Poslabšal bi namreč – v davčnem smislu – predvsem položaj tistih, ki izkoriščajo stanje na trgu, zato da lahkotno plemenitijo svoj kapital. Glede na to, kako naj bi ga na ministrstvu za finance zastavili in koliko naj bi iztržili, pa nisem prepričana, da bi dejansko imel takšen učinek, kot bi si ga želeli v smislu odvračanja od investicijskih nakupov. Kljub temu pa bi šlo za pomemben ukrep tudi zato, ker lastništvo nepremičnin postaja eden ključnih dejavnikov za povečevanje družbene neenakosti."
-
1. 7. 2024 | Politika
»Prodor skrajne desnice na oblast v Franciji je nevaren za vso Evropo«
"Za Francijo in Evropo pravzaprav ni več posebej pomembno, kakšna bo usoda še pred kratkim priljubljenega politika Emmanuela Macrona), ki je v nekaj letih preplaval z leve sredine do skrajne meje, ki je odpirala pot Le Penovi in njeni fronti. Tak prodor, kakor se obeta v Franciji, je vsekakor nevaren za vso Unijo."
-
30. 6. 2024 | Svet
»Vojna v Ukrajini se razlikuje od vojne v nekdanji Jugoslaviji«
"Vojna v Ukrajini se razlikuje od vojne v nekdanji Jugoslaviji. Koncept Slobodana Miloševića je bil življenje Srbov v eni državi, zato si je želel osvojiti dele Hrvaške in Bosne, kjer so živeli Srbi, pri čemer so bili zanj Srbi Srbi, Hrvati pa Hrvati. Koncept ruskega predsednika Vladimirja Putina je zasnovan na dveh idejah; prva je, da Rusko federacijo enači z nekdanjo Sovjetsko zvezo in da so vsi, ki živijo na tem območju, del ruskega naroda. Belorusi in Ukrajinci zanj ne obstajajo kot narod. Zanj so to Rusi, tako tudi ti dve državi razume kot del ruskega imperija. Zato je povsem jasno, da Putina ne zanima le Krim, Donbas, Doneck, Lugansk in Herson. Zahteva celotno Ukrajino, saj je zanj to območje zgodovinske Rusije. Tudi zato za razrešitev tega konflikta, za končanje te vojne ni politične rešitve. Situacija je podobna razmeram na Bližnjem vzhodu, kjer se izmenjujeta obdobji miru in vojne. Tako bo tudi tukaj, na postsovjetskem območju."
