Uredništvo
-
18. 9. 2022 | Politika
To je najraje počel Janša in le upamo lahko, da kaj takega ne piči kmalu tudi Goloba
"Slovenija ne more zmagovati kot država, če je ves čas v krču, se ves čas ukvarja z drugimi in se ves čas pritožuje, da ji drugi delajo krivico. Tako znotraj kot zunaj. To je najraje počel trikratni šef vlade Janez Janša in le upamo lahko, da kaj takega ne piči kmalu tudi Roberta Goloba. Da ne bo začel razlagati, kako delajo noč in dan, kako delajo vse, da bi nam bilo bolje, in se razdajajo na celi črti, drugi pa jim mečejo skale pod noge." Več
-
18. 9. 2022 | Kultura
Mazzini: »Virus je ostal, mi pa se pretvarjamo, da ga ni, to mi je fascinantno smešno«
"To je res smešno, virus je ostal, mi pa se pretvarjamo, da ga ni, to mi je fascinantno smešno. Če se ponovim − manj stika z realnostjo imamo, lažje živimo. Že dolga leta sem imel v glavi, da bi napisal knjigo o odnosih, nisem pa želel pisati romana, ampak knjigo o odnosih. Zelo spremljam razne statistike, raziskave in analize iz tega področja. Jasno je, da gredo odnosi po celi zahodni civilizaciji v 'maloro'. Kako pa je pri nas? Ne morem sklepati zgolj po svoji družini, a opažam strašno nezmožnost komunikacije. Na moja vrata je tako potrkala teoretska knjiga o odnosih, v tistem času me je zapustila tedanja partnerka, in to šestkrat zapored! Postavili sta se mi dve pomembni vprašanji: zakaj bi nekdo nekoga zapuščal šestkrat zapored, vmes pa se stalno vračal? In zakaj bi nekdo (v tem primeru seveda jaz) to gledal? Nisem človek, ki bi odpiral in zapiral vrata za nekom, adijo! Počasi se je nakazal odgovor, ko so se mi v sanjah in polbudnosti začeli vračati čudni spomini iz otroštva, ki so bili neverjetni, nisem jih mogel nikamor umestiti. Bil sem z zlomljenim srcem, nisem vedel, kaj se dogaja, potem pa je udaril še covid, zaradi česar smo bili zaprti v svoja domovanja in občine. Hodil sem po sprehodih, kjer sem srečeval prijatelje, vsak je imel zame kak nasvet, od tega, da bi moral deset dni klečati pri budistih, prehoditi Camino do šamanov in hoje po žerjavici. Vse se mi je zdelo neumno, dokler na eni točki nisem rekel 'ja'. Vse nasvete sem napisal na list in si rekel, da bom vse to poskusil. Smešno je bilo, ker je šlo za čas korono, vse sem skušal organizirati. Med lockdownom sem se ukvarjal prav s tem. Bilo je super, ker če ste v neki nesreči z zlomljenim srcem, ste v pasivnem položaju. Že to, da sem se vsega tega lotil, sem se prestavil v aktivni položaj. Namenoma sem si Camino prihranil za konec (septembra in oktobra). Tam sem hodil in hodil, dneve in dneve nisem srečal (skoraj) nikogar, kar je pomenilo, da sem v glavi pisal to knjigo, na mobilni telefon sem si shranjeval posnetke, ko sem prišel domov, sem ugotovil, da jih imam 350. In potem sem napisal knjigo." Več
-
18. 9. 2022 | Politika
Ljudmila Novak: »Ugled Slovenije je odvisen tudi od spoštovanja svobode medijev«
"Čeprav smo politiki z mediji večkrat na nasprotnih bregovih, je svoboda medijev nekaj, kar je nujno za obstoj demokratičnih vrednot. Ugled Slovenije je odvisen tudi od spoštovanja demokratičnih vrednot in od spoštovanja svobode medijev. Upam, da se bo področje svobode medijev v Sloveniji uredilo." Več
-
17. 9. 2022 | Politika
VIDEO: Besedni dvoboj med Brankom Grimsom in Miho Kordišem
Poslanec SDS Branku Grimsu se je med sejo parlamentarnega odbora za delo ob obravnavi sprememb družinskega zakonika močno razburil nad načinom, kako je predsednik odbora Miha Kordiš (Levica) vodil sejo. Na seji so poslanci razpravljali o spremembah družinskega zakonika, ki jih je državnemu zboru naložilo ustavno sodišče, ker je ugotovilo, da je del zakona neustaven. Člani odbora so spremembe podprli, med razpravo pa se je vnel besedni obračun med Miho Kordišem in Brankom Grimsom, ki je milo rečeno "izgubil živce". Zaradi vpitja in neprimernega vedenja je Kordiš Grimsu izrekel opomin. A Grims ni odnehal, zato je prejel še drugi opomin. Več v videoposnetku spodaj. Več
-
17. 9. 2022 | Politika
»Obveza jim nalaga, da do naslednjih volitev obračunajo z dediščino prejšnjega režima«
"Slovenija v trenutni opoziciji nima alternative. Zato je odgovornost aktualne koalicije, predvsem vodilne stranke Gibanja Svoboda (GS), še toliko večja. Obveza, ki so jo dali civilni družbi, jim nalaga, da do naslednjih volitev obračunajo z dediščino prejšnjega režima, ki je uničeval medije in razgrajeval zaupanje v sodišča in druge institucije države. To je po eni strani obveznost, po drugi strani pa tudi priložnost, da na naslednjih volitvah stranka GS in njene koalicijske partnerice nastopijo z jasno politično strategijo, ki jih bo poleg ideoloških in programskih razlik združevala v boju zoper destruktivno politiko desnice." Več
-
17. 9. 2022 | Družba
»V Sloveniji so terapije neregulirane, nimamo licenc in vsak človek tvega s svojo izbiro«
"Razredni položaj je zame osnova kakršnega koli razmišljanja o svetu, za revne je težje, lažje se znajdejo v ustanovah. A poudaril bi, da se vsi lahko enkrat znajdemo v instituciji. Lahko je to psihiatrična ustanova, lahko je zavod v Dutovljah ali Hrastovcu. Če ne prej, pa verjetno, ko ostarimo. Mislim, da to ni življenje po meri človeka. To tveganje nosimo vsi, največje pa revni. To je izhodišče, ni pa končni odgovor, saj menim, da svet ni tako enostaven, da bi lahko na vsako vprašanje odgovorili zgolj iz razredne perspektive, čeprav se to zna slišati všečno." Več
-
16. 9. 2022 | Svet
Neverjetna zgodovina Rusije: od carjev do komunistov
V sklopu edicij ZGODOVINA je izšla nova posebna številka Mladine, tokratna tema je Rusija. Slednja je namreč letos poslala svet s tečajev. Z agresijo nad sosednjo državo je podrla mednarodno ravnotežje, geopolitična razmerja in tudi svetovno ekonomijo. V naši zavesti sta Rusiji dve: Rusija Vladimirja Putina in Sovjetska zveza. A zgodovina te močne in nenavadne države je neverjetna, carji in komunisti, kulaki in izjemni umetniki, revščina in taborišča – vse to pa nam razkriva, zakaj se danes dogajajo stvari, za katere smo upali, da jih nikoli ne bomo doživeli. Več
-
15. 9. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: VOJNI DOBIČKARJI
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič. Več o vojnih dobičkarjih in o tem, da to, kar gledamo, ni več podjetništvo, temveč kriminal, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 16. septembra, dalje. #Mladina37 Več
-
14. 9. 2022 | Politika
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič poslancu SDS Žanu Mahniču: »Nisem poštar«
"Če vi menite, da jaz s tem kršim poslovnik, imate vsa pravna sredstva, da to uveljavljate. Dejstvo pa je, da bom spoštovala vedno Ustavo in osebno in telesno integriteto vsakogar." Več
-
14. 9. 2022 | Svet
»Afrika ima ogromne zaloge plina in bi lahko oskrbovala evropske trge«
"Afrika ima resnično ogromne zaloge zemeljskega plina in bi lahko oskrbovala evropske trge, vendar je pri tem pred velikimi izzivi. Kot ste omenili, je Afriki zaradi bližine lažje oskrbovati Evropo, a ji manjka infrastrukture in zmogljivosti za čimprejšnje povečanje proizvodnje. Trenutno namreč Evropska unija išče takojšnje dobave, zato po mojem mnenju ne moremo pričakovati veliko od Afrike v tako kratkem času. Več
-
15. 9. 2022 | Kultura
Kakšna je človeška narava kopičenja stvari?
V novomeški Galeriji Simulake bodo v petek, 16. septembra ob 19. uri odprli samostojno razstavo slikarke Neže Perovšek z naslovom Max capacity - Mixed reviews. Na ogled bodo izbrana dela iz obdobja zadnjega leta in pol, v katerih umetnica nadaljuje raziskovanje svojega osebnega arhiva in kompulzivnega zbiranja vizualnih materialov. Več
-
15. 9. 2022 | Kultura
Zrcaljenje notranjih svetov in stanj
V ustvarjalnem prostoru Hupe Brajdič v podhodu Ajdovščina, bodo danes, 15. septembra ob 19. uri odprli fotografsko razstavo Tereze Kozinc in Andreja Zavašnika z naslovom Porezava. Gre za umetniško delo, ki preplete njuna dela v razstavnem prostoru. Več
-
14. 9. 2022 | Politika
Česa Borutu Pahorju ni mogoče očitati?
"Če odhajajočemu predsedniku Borutu Pahorju česa ni mogoče očitati, je to njegovo trdno prepričanje, da je zahodnemu Balkanu treba pomagati. Ko se je pred leti domislil pobude Brdo-Brioni in zanjo nagovoril še Hrvaško, je deloval s premislekom, da rešitve za zahodnobalkanske aspiracije po članstvu v Evropski uniji ležijo predvsem v pripravljenosti držav, da dvostranske težave rešijo same in s tem same prispevajo k hitrejšemu vključevanju v Evropsko unijo. Na mednarodnem področju je deloval s politiko povezovanja, ki jo je pozneje tudi poskušal vnesti v slovenski notranjepolitični prostor. Tako v mednarodni kot notranji politiki je to prepričanje trčilo ob realne omejitve političnega dogajanja." Več
-
14. 9. 2022 | Družba
»Strah, ki spremlja transspolne osebe, je v večini povezan s socialno tranzicijo«
"Ker ljudje smo socialna bitja, sami težko preživimo oziroma ne moremo preživeti. Tudi ta smrtni strah, ki spremlja transspolne osebe, je v večini povezan s socialno tranzicijo – koliko ljudi me bo zavrglo, bom ostal brez vsega. Zato je ključno, da se čim prej začne delati na socialni tranziciji, ki mora biti postopna. Treba si je vzeti čas in hoditi korak za korakom. Ko je tvoja socialna mreža enkrat tako široka, da se počutiš varno, lahko delaš tudi večje, odločnejše korake." Več
-
14. 9. 2022 | Kultura
Kako se je razvijalo slovensko LGBT+ gibanje ...
Od 12. do 18. septembra v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu poteka tretji filmski festival Merlinka Klasik, v okviru dogodka EuroPride 2022 – prvega EuroPrida v jugovzhodni Evropi. V sklopu festivala bo v petek, 16. septembra ob 18. uri, doživel svetovno premiero celovečerni dokumentarni film LGBT_SLO_1984 režiserja Borisa Petkoviča. To bo edini dokumentarni film, ki bo prikazan na festivalu, v družbi pomembnih imen svetovne filmske klasike kot so Pier Paolo Pasolini, Rainer Werner Fassbinder, John Schlesonger, Jonathan Demme. Več
-
14. 9. 2022 | Kultura
V prostorih ljubljanske Galerije Y bodo v sodelovanju z dražbeno hišo Sloart danes, 14. septembra ob 19. uri odprli 2. Ecoart festival. Skupinska razstava z naslovom Traceback() se nanaša na pogost programerski izraz ali ukaz, ki izpiše poročilo in omogoča pregled morebitnih storjenih napak v kodi. Dela na razstavi tako sovpadajo s principom učenja na napakah in nenehnega vračanja h ključnim vprašanjem o naših kiksih, nejevoljni ignoranci in neuspehih povezani z ekologijo. Kuratorici razstave sta Rea Vogrinčič in Maša Žekš. Več
-
13. 9. 2022 | Politika
»Shizofašizem slovenske desnice je danes še bolj viden kot takrat, ko je cvetel na oblasti«
"V shizofašizmu se skriva neka doza infantilnosti, ki pa jo dobro prekrivajo simptomi duševne bolezni razdvojenih svetov. Takšen primer smo lahko videli, ko je Janša hotel za vsako ceno - tudi na sramoto celotne države - anonimno-kolektivni propagandni video predstaviti kot dokument komisiji Evropskega parlamenta. Lahko bi se vprašali, ali se je zavedal, kaj je realnost in kaj ni. Na to vprašanje ni mogoče z gotovostjo odgovoriti. Dejstvo je, da temu poskusu manipulacije ni nasedel nihče, od evropskih poslancev do tehničnega osebja. In skrivanje tedanjega ministra za kulturo za Janševim hrbtom - bil je namreč napovedan kot udeleženec v video dialogu - kaže na tisto, kar je potrebno za vzdrževanje shizofašizma: podrejene sledilce. Isti bivši minister je po shizofašističnem vzoru nedavno na RTV označil za neumne in bedake bolj ali manj vse vodilne politike vladajoče koalicije." Več
-
13. 9. 2022 | Politika
»Janševa in Golobova vlada imata nekaj skupnih točk«
"Prejšnja in aktualna vlada imata nekaj skupnih točk. Zagotovo ju najbolj družijo okoliščine, v katerih sta začenjali svoj mandat. V primeru Janševe vlade je bil to razmah pandemije novega koronavirusa, v primeru Golobove vlade sta to evropska energetska kriza in naraščajoča draginja. V obeh primerih gre za mednarodna, torej od zunaj vsiljena fenomena, ki so ju nacionalne vlade morale vključiti v svoje politike in jima prilagoditi svoje delovanje – ob primerjavi prvih stotih dni obeh vlad pa tukaj ni mogoče spregledati očitne razlike v delovanju." Več
-
11. 9. 2022 | Družba
»Angleži bodo v vsakem primeru plačevali veliko višje cene kot drugje v Evropi«
"Cene v Veliki Britaniji so višje kot drugje po Evropi – in bodo še višje. Poleg tega je energetski trg v Veliki Britaniji veliko bolj dereguliran kot v Evropski uniji. Ne pozabimo, da gre povrh za otok, zato je še težje zagotavljati elektriko, plin, bencin, kurilno olje. Predvsem pa so privatizirana energetska podjetja zelo močna pri lobiranju, predvsem znotraj konservativne stranke. Angleži bodo v vsakem primeru plačevali veliko višje cene kot drugje v Evropi, in to bo velika težava. Razen v Londonu in nekaterih drugih večjih mestih v državi živi veliko ljudi, ki finančno komaj preživijo čez mesec. Truss je napovedala, da bo postavila zgornjo mejo, koliko lahko podjetja računajo na energijo, tudi to, da bodo uvedli poseben davek na velike dobičke energetskih podjetij, ampak to samo po sebi ne bo rešilo težave." Več
-
11. 9. 2022 | Družba
»Julija Primic kot žrtev sploh nikoli ni bila prepoznana«
"Julija Primic sodi na emblem slovenskega feminističnega gibanja. Kot žrtev ni bila le utišana, nato pa pozabljena – kot žrtev nikoli ni bila prepoznana. Spomin nanjo je mobiliziran za potrebe varovanja spomina na velikega narodovega sina, 'genija'. Literarna veda (samih moških) kot kolaborant v nacionalnem patriarhalnem redu sugerira, da je muza najbolj ugleden položaj, ki si ga lahko ženska pribori, muza naj se pri sebi muza, ne pa da ponoči od groze ne spi, od strahu ne je in od stresa zboleva. Feministična kritika v spregi s sodobnim pravom literarni vedi odgovarja, da je muza lahko le oseba, ki privoli v sodelovalen odnos v procesu nastajanja umetniškega dela, ne pa nekdo, ki ga nihče nič ni vprašal o rabi podobe in imena, muza ni ženska, ki se mora otepati neželene pozornosti. Julija Primic ni muza, če se je, ko se je zvečer vračala s plesa, ozirala čez ramo, da bi videla, ali ji kdo ne sledi. Morale 19. stoletja ni mogoče meriti z moralo 21. stoletja, se obrambi patriarhalnega reda priglasijo reakcionarne sile v družbi. LOL, zapiše nekdo. Progresiven odgovor je, da prav ob brezbrižnosti v odnosu do moralnih praks minulih časov te zlahka najdejo način, kako se še naprej tihotapijo v našo sedanjost." Več
-
11. 9. 2022 | Politika
Zakaj je bilo v zadnjih dveh letih kolo na odrih Cankarjevega doma prepovedan rekvizit?
"Mislim, da ni nobene potrebe, da je ministrica za kulturo gostja oddaj, katerih teme so kazniva dejanja in alternativne spolne prakse. Prvo je tema za ministrico za notranje zadeve, policijo, kazenske pravnike in kriminologe, druga pa za seksologe in psihoanalitike. Če pa je že priložnost, da govorimo o nesprejemljivih praksah v kulturi, bi oddaja morala poleg spolnega nasilja in nadlegovanja obravnavati tudi ekonomsko in oblastniško nasilje v kulturi, lastniški odnos vodstev javnih zavodov, ki so javni le po imenu, pasivnost in uklonjljivost javnih zavodov s področja kulture vsakokratni oblasti, za gospo Uršulo Cetinski pa bi morali pripraviti prav posebno vprašanje, ki se glasi: Zakaj je bilo v zadnjih dveh letih kolo na odrih Cankarjevega doma prepovedan rekvizit?" Več
-
11. 9. 2022 | Politika
Anže Logar je čista nedolžnost sredi pokvarjenega sveta?
"Anže Logar se v nastopih in soočanjih obnaša, kot da ni preteklosti. On kot bivši minister, bivši šef Ukoma, bivši funkcionar in zdajšnji poslanec SDS ne obstaja. Čista praznina. On nas prepričuje, da se je čas začel šteti v trenutku, ko je vložil kandidaturo za predsednika. In to kot popolnoma neodvisni kandidat, ki nima nič skupnega s stranko, strankinimi tviti, Janezom Janšo, njegovimi tviti in izjavami ter retviti vseh gorečih podpornikov. Anže Logar je čista nedolžnost sredi pokvarjenega sveta. Tako rekoč novorojenec, ki lahko postane spiritualni mesija." Več
-
10. 9. 2022 | Politika
»Največje nevarnosti Golobu grozijo ob morebitnih nesoglasjih v lastni stranki«
"Po stotih dneh levosredinske vlade lahko ugotovimo, da je Robert Golob pustil močan pečat v slovenski politiki. Koalicijske stranke so krotke in ni videti resnih znamenj, da bi v SD ali Levici delali težave. Tudi vsi opozicijski napori doslej niso prodrli dlje kot do optimistov v njihovih vrstah, vladi je od imenovanja dalje podpora v javnosti naraščala in zanimivo bo opazovati, koliko časa bomo priča temu trendu. Največje nevarnosti Robertu Golobu grozijo ob morebitnih nesoglasjih v lastni stranki, saj lahko zaradi pijanosti od moči izgubijo tla pod nogami. Tudi to bi lahko bil nauk propadle nominacije Marte Kos za predsednico države. Kajti za predsednika vlade ni nepomembno, s kakšnimi ljudmi se je in se še bo obdal." Več
-
10. 9. 2022 | Kultura
To postaja vse večja težava zlasti pri komercialnih medijih
"Jezikoslovci si zelo prizadevamo, da bi se naše okolje jezikovno nekoliko sprostilo. To pomeni, da na jezik ne bi gledali s strahom, da ne bi imeli občutka, da vsi ves čas delamo napake, ampak bi govorili in pisali čim bolj sproščeno. Vendar pa sproščenost ne pomeni tolerance do neznanja, ne pomeni, da smo lahko brezbrižni. V jeziku smo lahko sproščeni, če ga dobro obvladamo, če ga imamo radi, če nam nekaj pomeni. Vse tovrstne napake ne kažejo na sproščenost, temveč na brezbrižnost. Od tistih, ki ustvarjajo televizijski program, nekako pričakujemo, da bodo imeli vsaj osnovno jezikovno znanje. Zlasti pri komercialnih medijih postaja vse večja težava to, da varčujejo pri lektorskih službah in nasploh pri vložku v kvaliteto svojega jezika." Več
-
9. 9. 2022 | Družba
"Delali bomo naprej. Tudi če bodo pritiski, grožnje, odpovedi. To je cena, ki smo jo pripravljeni plačati. Še naprej bomo stali za svojimi poklicnimi in osebnimi vrednotami in jih branili. To je največ, kar lahko naredimo. Vztrajali bomo, ker smo še vedno dolžni delati za javnost. Naš upor je stalno opozarjanje širše javnosti o tem, kaj se dogaja, hkrati pa še naprej profesionalno in predano delo. To je najvišja oblika upora." Več
-
9. 9. 2022 | Družba
»S takšnimi sporočili bomo fante zaščitili, da bodo lahko počeli, kar si bodo zaželeli«
"Spolni stereotipi delujejo prikrito in veliko bolj, kot si mi mislimo. Zelo redkokdaj bo slišati, da bo nekdo rekel na primer: dajmo ženske na en vagon, moške pa na drugega, govorim o prispodobi, seveda. Ali bomo spet uvedli šole za deklice in šole za fante? Upam, da se to ne bo zgodilo. Ampak spolni stereotipi kljub temu še naprej delujejo na prikriti ravni. Implicitno se sporočajo na ravni tega, da nekdo za dekleta reče: ve ste pametnejše, in zato, ker ste pametnejše, boste pa že razumele, da se morate obleči drugače, da ne boste izzivale fantov. In s takšnimi sporočili bomo fante zaščitili, da bodo lahko tako rekoč počeli, kar si bodo zaželeli. Skratka, to je zelo prikrito. Slišimo lahko: dekleta ste bolj čustvena, morate pomagati, morate znati stopiti korak nazaj, fantje pa lahko stopijo tri naprej. Lahko so nasilni, lahko zahtevajo svoje pravice in podobno. To, se ve, kam pelje, ali ne?" Več
-
8. 9. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: POZOR! VISOKE CENE!
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić. Več o tem, kdo vse izkorišča energetsko krizo in do nerazumnih višin dviga cene elektrike in plina za uporabnike in podjetja, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 9. septembra, dalje. #Mladina36 Več
-
8. 9. 2022 | Politika
»Golobova vlada se prepriča, da ima denar za vsako kosilo, preden ga postreže državljanom«
"Prejšnja (Janševa) vlada je ukrepe sprejemala hitro, a to bili so res rokohitrski ukrepi, ki so spregledali širšo sliko. Sedanja (Golobova) vlada se bolj zaveda stare ekonomske maksime, da zastonj kosila ni in se bolj prepriča, da ima denar za vsako kosilo, preden ga postreže državljanom." Več
-
8. 9. 2022 | Politika
Vladni stranki Gibanje Svoboda in SD sta brez predsedniškega kandidata
"Po napovedi kandidatov strank NSi in Levica se bo povečal pritisk na Gibanje Svoboda in SD, ki sta brez svojega kandidata v predsedniški tekmi, prestižni za stranke. Jeseni bodo sledile za stranke pomembnejše lokalne volitve in referendumska sezona, predsedniška tekma pa je namenjena profilizaciji strank. Pri tem je treba dodati, da imamo v Sloveniji parlamentarni sistem s poudarjeno strankokracijo, izvoljeni predsedniški kandidat pa strankarsko izkaznico zamrzne, se od svoje stranke distancira in poskuša biti nestrankarski predsednik vseh Slovencev." Več
-
7. 9. 2022 | Družba
"Če je za energetsko revščino še pretoplo, pa humanitarci že občutijo prehransko. Samo v tem letu se je hrana podražila že skoraj za enajst odstotkov, najbolj so se dvignile cene olja, kar za 40 odstotkov, pa masla, mleka in mesa za okoli dvajset odstotkov. Tisti, ki so že zdaj potrebovali pomoč, je zdaj potrebujejo še več, in tisti, ki so do zdaj lahko kupili ravno dovolj, po novem v trgovini dobijo premalo. Pri Slovenski filantropiji, kjer redno razdeljujejo viške hrane, ki jih trgovci umikajo s polic, že zaznavajo večje potrebe. Pred mariborsko pisarno je vsak torek, četrtek in petek ob 11. uri gneča. Po svoje pakete pridejo brezposelni, upokojenci, begunci, včasih tudi že zaposleni z minimalno plačo. Veliko jih je začelo prihajati prav v tem letu, saj s svojimi prihodki ne zmorejo več napolniti tiste nakupovalne vrečke, ki bi jim zadostovala. Prostovoljci so zato pripravili sezname upravičencev - in ker jih je toliko, lahko vsak od njih zdaj po svoj paket hrane pride le še enkrat tedensko. Pred covidom so lahko prihajali kadarkoli, saj jim je včasih celo kaj ostalo. Ti časi so mimo in pomoči bo treba razdeliti še več." Več
