MLADINA.si

Uredništvo

Uredništvo
30. 6. 2024 | Kultura
»Migracijska kriza je prelomna točka neokapitalizma«

"Ljudje se premikamo, odkar smo na tej zemlji. Migracijska kriza ni le kazalec te ali one državne krize, je prelomna točka neokapitalizma. Ker prosti pretok ljudi, ki bo kmalu odločilnejši dejavnik od blaga, nasprotuje dosedanji organizaciji bivanjskega prostora, mest in držav, ustvarjenih samo za nekatere, ne za vse, prehajanje priseljenih tujcev vznemirja ustaljeni red pripadnosti, identitete, varnosti. V domači gostilni ali pri četrtnem čevljarju se bomo vse manj počutili doma."
Uredništvo
28. 6. 2024 | Politika
»Če Slovenci ne bi imeli svoje države, ti posamezniki in posameznice ne bi bili del slovenske politične elite«

"Zanimivo je, da se ne glede na siceršnje politične in interesne razlike vladajoči vedno strinjajo s svojimi predhodniki, da gre za ključni dan v slovenski zgodovini. Kar je iz njihove perspektive razumljivo. Če Slovenci ne bi imeli svoje, čisto svoje države, ti posamezniki in posameznice pač ne bi bili del slovenske politične elite. Del slovenskega vladajočega razreda. Bili bi čisto običajni in navadni Slovenci in Slovenke. Brez pomembnih položajev. In brez občutka, da so in še bodo usodno zaznamovali slovensko zgodovino."
Uredništvo
28. 6. 2024 | Družba
»Palestinci najbolj trpimo zaradi izgube svojih domov«

"Menim, da Palestinci najbolj trpimo zaradi izgube svojih domov, kot to danes vidimo v Gazi. Vidimo, kaj pomeni izgubiti dom in biti šest mesecev na ulici, ne da bi imeli kje bivati, ne da bi vedeli, kam iti. Zame je tisto glavno dom in ne država, saj je država zelo abstraktna stvar, dom pa je zares osebna stvar. V njem pustiš veliko tega, kar si. Svoje spomine, fotografije, potni list. Moja tašča je vedno govorila o poročnih darilih, ki jih je pustila za seboj in jih ni imela časa vzeti. Mislim, da je izguba doma zelo pomembna stvar, o kateri je treba govoriti. To je tista prava travma."
Uredništvo
26. 6. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / PUŠČENI NA CEDILU

V petek izide nova Mladina! V 26. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 28. junija, izpostavljamo, kako blaginja in rast, katerih sadove uživajo nekateri v Sloveniji, siromašita druge. Naslovnico je ustvaril Ivian Kan Mujezinović.
Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana
27. 6. 2024 | Družba
Proti prevladi politike nad stroko

Pismo svetnicam in svetnikom Mestne občine Ljubljana (MOL) za sejo 1. julija, kjer bodo odločali o predlogu župana Zorana Jankovića za spremembo Odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, ki za štiri lokacije v parku ukinja presojo Zavoda za varstvo narave glede organizacije množičnih dogodkov, spodaj objavljamo v celoti.
Uredništvo
26. 6. 2024 | Družba
»Proces osamosvojitve ni samo desetdnevna vojna za Slovenijo«

"Vlada želi v prihodnjih letih v prostoru, ki je zapisan v genetski zapis samostojne Slovenije, na Trgu republike, postaviti spomenik samostojnosti. Trg arhitekta Edvarda Ravnikarja med palačo državnega zbora in trikotnima stolpnicama 'Ljubljanskih vrat' je rojstni kraj slovenske države. Zato se zdi izbira prostora smiselna."
Uredništvo
26. 6. 2024 | Kultura
»V Ukrajini se otroci skrivajo na postajah podzemnih železnic«

"Ko sem začela pisati, sem menila, da v Evropi ne bomo več priča nobeni vojni. Potem se je zgodila rusko-ukrajinska vojna in zgodovina se je na neki način začela ponavljati. V Ukrajini se otroci skrivajo na postajah podzemnih železnic, tako kot se moji junaki pred več kot sedemdesetimi leti. V tistem trenutku mi je bilo žal, da sem napisala in objavila ta roman. Toda potem sem ugotovila, da lahko mladim pomaga razumeti, kaj se dogaja v Ukrajini ali v Palestini, čeprav o trenutnem dogajanju ne govori neposredno. Že zato menim, da ga je treba prebrati."
Uredništvo
25. 6. 2024 | Družba
»Zdi se mi neverjetno, kako normalno je bilo takrat teči v šolo, medtem ko so padale bombe«

"Danes si ne morem predstavljati, da bi svojega otroka poslala v šolo, sama pa šla v službo, vedoč, da lahko kdo od naju na poti umre. Zato se mi zdi neverjetno, kako normalno je bilo takrat teči v šolo, medtem ko so padale bombe. Prilagodili smo se novi normalnosti in v njej živeli naprej. To nam je dajalo moč. Ob tem smo razvili neke vrste zaščitni faktor: še vedno smo hodili v šolo, našli mesta za srečanja s prijatelji, za igro, se naučili peči torte brez sladkorja in jajc. Na to se večkrat spomnim, v različnih situacijah."
Uredništvo
25. 6. 2024 | Politika
»Delovanje žensk v politiki je še vedno velikokrat prezrto, ženske v politiki pa dojete kot moteče«

"Do danes smo imeli ženske na vseh treh najvišjih položajih političnega odločanja, nismo pa še imeli predsednice državnega sveta. Ko ob tem pogledamo, kako se je spremenil odnos javnosti do žensk v politiki, kako ocenjujemo njihovo delo, po čem se jih v javnem diskurzu presoja, moramo žal ugotoviti, da do sprememb na tem področju prihaja počasi. Delovanje žensk v politiki je še vedno velikokrat prezrto, ženske v politiki pa dojete kot moteče, še posebej tiste uspešne, drugačne, tiste, ki v politiko vnašajo spremembe, ki se zavzemajo za človekove pravice in manjšine, tiste, ki imajo v priimku "eno črtico premalo", mlajše ženske še posebej. Čeprav je torej na področju uveljavljanja žensk v politiki še vedno treba veliko storiti, ne kaže pozabiti, da brez uzakonjenih spolnih kvot v politiki do standarda, ki ga imamo danes, zagotovo ne bi prišli tako hitro, kot smo. To seveda ne pomeni, da bi morali biti s tem zadovoljni, nikakor. A tudi od žensk v politiki ne moremo pričakovati čudežev, so namreč del sistema, ki ga ob vsakih volitvah kreiramo tudi sami."
Uredništvo
24. 6. 2024 | Svet
Politične elite tukaj nimajo hitrih rešitev

"Sedanji val populizma v Evropi je dobil dodatni pospešek s porastom inflacije in cen energentov, kar je okrepila vojna v Ukrajini. Zato ne preseneča, da so na evropskih volitvah uspešne skrajno leve in skrajno desne stranke (NR in NFP v Franciji, AfD in BSW v Nemčiji) izjemno kritične do spodbujanja nadaljevanja vojne v Ukrajini, saj to vidijo kot grožnjo za svoj ekonomski položaj – zaradi povišanih cen energentov in potrebnega financiranja Ukrajine."
Uredništvo
24. 6. 2024 | Svet
»Mi se borimo, da se vam ni treba«

"Mi se borimo, da se vam ni treba, zato nam pomagajte v tem boju. Ukrajina je v situaciji, ko je mogoče ustaviti globalni kaos, saj si Rusija želi porušiti globalni sistem, v katerem smo odrasli. Zato je nujno, da s skupnimi močmi pokažemo Rusiji, da bomo preprečili rušenje tega sistema. Mislim, da Zahod to razume in da podporo izkazuje ne le z denarjem in opremo. Ko vidimo, kako se našim silam pridružujejo pripadniki različnih drugih narodov, vidimo, da nismo sami, in hvaležni smo za to."
Uredništvo
23. 6. 2024 | Družba
»To, kar je danes v Evropi splavalo na vrh, je nenormalno«

"Kdaj smo se navadili, da se tisoče ljudi na poti v Evropo utaplja v Sredozemlju? Že davno tega. Utapljajo pa se zato, ker jim ljudje v našem imenu ne dovoljujejo, da plujejo na drugačnih ladjah. Na ladjah, ki se ne bodo potopile. Utapljajo se, ker jim ne dovolijo, da bi se izkrcali v naših pristaniščih in živeli med nami. Utapljajo se, če se smem tako grobo izraziti, tako kot so se v nemških plinskih komorah ljudje dušili zaradi zyklona b. Dušili so se, ker človeški organizem ni prilagojen dihanju plina s tem imenom. Tako kot se v Sredozemlju utapljajo, ker ljudje ne morejo dihati morske vode."
Uredništvo
23. 6. 2024 | Družba
»Nadzor je vpet v življenja vseh nas na takšen način, da se mu sploh ne moremo izogniti«

"Ključno je, da je nadzor postal sestavni del infrastrukture naših življenj. Drugače povedano: nadzor je vpet v življenja vseh nas na takšen način, da se mu sploh ne moremo izogniti. In ko rečem vseh nas, imam v mislih res večino prebivalstva na planetu Zemlja. Na svetu sicer so območja, kjer je digitalnih povezav manj, vendar so v manjšini. Ker je nadzor torej sestavni del same infrastrukture, je tudi sestavni del sveta, v katerem živimo. To je bistvena poanta. Sama ta infrastruktura pa je lahko tako komercialna kot vladna."
Uredništvo
21. 6. 2024 | Družba
»Od vlade pričakujem, da pred koncem avgusta dvigne tudi RTV-prispevek«

"Mi pričakujemo predvsem, vsaj jaz osebno, razvojni načrt, ne sanacijskega. Kar se tiče samega financiranja: da, sam sem med tistimi, ki menimo, da potrebujemo drugačen model, da potrebujemo progresivno obdavčitev, vendar pa do te ni mogoče priti naenkrat. Zdaj zato od vlade pričakujem, da pred koncem avgusta dvigne tudi prispevek, kot neki začasen ukrep, če hočete, kot varovalko, če se z zakonom in spremembami, ki so napovedane, sfiži."
Uredništvo
21. 6. 2024 | Politika
»Odpor politične elite do uvedbe preferenčnega glasu je pričakovan«

"Po drugi strani pa je iz povedanega jasno, zakaj slovenska politična elita dela vse, kar je v njeni moči, proti uvedbi preferenčnega glasu. To bi namreč pomenilo radikalno spremembo situacije. Slovence bi naenkrat začelo zanimati, kaj politika in politiki počnejo. Naenkrat bi Slovenci imeli orodje, da politike tudi kaznujejo. Ali nagradijo."
Uredništvo
19. 6. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / KAJ JE TIKTOK

V petek izide nova Mladina! V 25. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 21. junija, izpostavljamo, da TikTok že dolgo ni več samo hec. Fotografijo na naslovnici je ustvaril Luka Dakskobler.
Uredništvo
19. 6. 2024 | Družba
»Mnoge liberalne demokracije imajo več skupnega s konkurenčnimi avtoritarizmi, kot bi si želeli priznati«

"Seveda je mogoče razlikovati med liberalnimi demokracijami in avtoritarnimi režimi, vendar meje med njimi niso vselej jasno in enoznačno zarisane, temveč so med njimi velika območja sivine. V politični znanosti pogosto govorimo o tipih režimov, vendar je resničnost mnogo kompleksnejša. Nekateri režimi so v enih pogledih demokratični, v drugih pa skrajno represivni. Mnoge liberalne demokracije imajo več skupnega s konkurenčnimi avtoritarizmi, kot bi si želeli priznati."
Uredništvo
19. 6. 2024 | Družba
»Tudi v Sloveniji vznikajo javna opozorila in upor proti roza in mavričnemu kapitalizmu«

"Tudi v Sloveniji vznikajo javna opozorila in upor proti roza in mavričnemu kapitalizmu. V zadnjih letih se je ob in na ljubljanski paradi ponosa pojavil antikapitalistični kvirovski blok, ki je leta 2022 objavil dobrodošlo kritiko z naslovom 'Naš ponos ni vaš profit«' Leta 2023 je blok sicer kljub izražanju nestrinjanja s parado ponosa, korakal kot del paradne povorke, kar je mogoče razumeti kot protestno intervencijo v samo parado."
Uredništvo
19. 6. 2024 | Politika
Nataša Pirc Musar prva predsednica v Evropi, ki je javno podprla kampanjo My Voice, My Choice

Inštitut 8. marec v okviru njihove državljanske pobude in mednarodne kampanje My Voice, My Choice zbira milijon podpisov za varen in dostopen splav v Evropski uniji (EU). Predsednica republike Slovenije Nataša Pirc Musar je bila prva predsednica v Evropi, ki je tudi javno podprla to kampanjo. Kot je zapisala, si namreč želi, da bi imele ženske tudi drugje po Evropi enake pravice kot jih imajo v Sloveniji.
Uredništvo
18. 6. 2024 | Politika
»Volitev Slovenci nimajo za pravo demokracijo«

"Sama referendume razumem kot še edini ostanek za Slovence značilne neposredne demokracije. Torej tiste oblike demokracije, ki je pri Slovencih zgodovinsko prevladovala od priselitve naših prednikov na današnje slovensko ozemlje pa do uvedbe parlamentarne demokracije v postsocializmu. Torej nekako 1500 let."
Uredništvo
18. 6. 2024 | Kultura
»Če je predstava počasna, nekateri mladi hitro pomislijo, joj, dajte že malo hitreje«

"Naša percepcija se spreminja, danes so vsi na telefonih, možgani delajo najbrž hitreje, če se nekaj ustavi, je naenkrat dolgčas. Če je predstava počasna, nekateri mladi hitro pomislijo, joj, kaj pa je to, dajte že malo hitreje."
Uredništvo
17. 6. 2024 | Politika
»Ogromno smo se morali pogovarjati o Janši in Golobu, pa bi se lahko več o evropskih vsebinah«

"Zelo pomembno je, da smo vodili umirjeno, dostojanstveno, spoštljivo kampanjo, brez žalitev, brez spotikanja drugih. V kampanjo nismo vlekli dnevnopolitičnih tem kot drugi. Ogromno smo se namreč morali pogovarjati o Janezu Janši in Robertu Golobu, pa bi se lahko več o evropskih vsebinah. Dobro je bilo, da smo imeli prepričljive argumente, naše nastopanje ni bilo 'mir na zemlji, srečo delfinom', če sem ciničen, ampak smo povedali, kaj in kako bomo naredili, od kje bomo vzeli denar. Imeli smo argumente, ne izmišljenih zgodb, ki visijo v zraku. Mnogo je bilo v kampanji danih obljub drugih strank, kar tako na počez, pri nas takih obljub ni bilo. Tretji razlog za uspeh pa je, da je slovenski politični prostor postal zatohel. Gledamo in smo žal videli tudi na evropskih volitvah, da se kulturni boj kar nadaljuje. Spet smo bili priča mobilizaciji volivk in volivcev, kdo je za Janšo in kdo je proti njemu, Golob je vzpostavil sintagmo, mi vas bomo zaščitili, pred njim … Med ljudmi je zaznati, da je nek svež zrak nujno potreben."
Uredništvo
16. 6. 2024 | Politika
»Evropa je vse bolj stara in vse manj ambiciozna«

"Po nedeljskih evropskih volitvah lahko vse strnemo v star izrek: na Zahodu nič novega. Evropa je vse bolj stara in vse manj ambiciozna. Nekako sprijaznjena z dejstvom, da bo počasi odmrla. Stara dilema oziroma aktivistična parola, da bo družba prihodnosti komunizem ali barbarstvo, je trdno na strani slednjega. Ni več govora o komunizmu, še manj o socializmu, in vedno več o vsem, kar nas poganja v totalno barbarstvo. Kmalu se bo govorilo le še o nacionalizmih in ekscesih. O argumentih moči in argumentih orožja. Arhitektom je uspelo na celi črti. Arhitektom, ki so vse stavili na nezaupanje, dvom in strah."
Uredništvo
16. 6. 2024 | Politika
»Jedrske sile ne moreš vojaško premagati«

"Pri genocidu v Gazi gre za kolektivno slepoto, zaradi katere je ponekod celo prepovedano uporabljati izraz genocid. Če to dopuščamo, je samo vprašanje časa, kje se bo spet našel nekdo z dovolj premoči, da bo začel to izvajati še kje drugje. Po drugi strani gre pri napadu Rusije na Ukrajino za nenavadno in nevarno idejo, da je mogoče Rusijo vojaško premagati. Jedrske sile ne moreš vojaško premagati. Za evropsko politiko bo ključno za prihodnost, kako lahko izoblikuje politiko, ki ne pomeni izzivanja jedrske vojne in ne pomeni slepega sledenja ameriški politiki in v obeh primerih tudi podreditve kapitalu. To bo ključno, če se izrazim patetično, za prihodnost evropske civilizacije."
Uredništvo
14. 6. 2024 | Politika
»V EU se obnašamo kot potnik na priklopnem sedežu«

"Zaskrbljujoče se mi zdi, da sta na listi največje opozicijske stranke kandidata, ki sta brez dvoma bližje skrajni, kot zmerni desnici. To je slabo sporočilo iz Slovenije. Sicer pa menim, da je cela kampanja v Sloveniji pokazala na nerazumevanje tega, kaj so sploh naši cilji in prioritete v EU. Kampanja je bila zaznamovana predvsem z domačimi temami in nikakor z evropskimi. Še zmeraj nismo ponotranjili dejstva, da smo hkrati Slovenci in Evropejci. V EU se obnašamo kot potnik na priklopnem sedežu. Zadovoljni smo z vsem, kar dobimo iz EU. Zelo malo pa smo pripravljeni vplivati na evropsko politiko in aktivno udejstvovati. Od ekipe devetih poslancev ne moremo pričakovati, da bodo aktivno vplivali na usmeritve Evropskega parlamenta."
Uredništvo
14. 6. 2024 | Politika
»Prebilič je najbolj spreten politik po Kučanu«

"Prebilič je najbolj spreten politik po Kučanu. S tistim, kar pove, se ne moreš ne strinjati. Stvari pove na način, ki ni samo všečen, ampak z veliko mero razuma. In vendar stari mački v tem znajo videti dobro taktiko, ki je orientirana samo na enega politika. Mnogi pravijo, da bi mu bilo popolnoma vseeno, katero politično opcijo bi zajahal, samo da bi uspel."
Uredništvo
12. 6. 2024 | Politika
Naslovnica nove Mladine / DARILO EVROPI

V petek izide nova Mladina! V 24. letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 14. junija, razkrivamo, kaj in koga je v resnici izvolila Slovenija. Kaj je naše "darilo" Evropi, preberite v novi Mladini. Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič.
Uredništvo
12. 6. 2024 | Politika
Milan Kučan / »To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno«

"Glede na politično dogajanje v Sloveniji je ta rezultat pričakovan. To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno, kajti če upoštevamo rezultate referendumov o pomembnih družbenih vprašanjih, se kaže slika nekoliko drugače. Vendarle pa je ta rezultat resen opomin za vlado. Je nek trenutek, ker sovpada s polovico mandata te koalicije, da se vlada zamisli. Ne bi pa tega rezultata ne precenjeval niti podcenjeval. Na evropski ravni je porast vpliva skrajnih strank zaskrbljujoč glede na smer razvoja EU, če seveda to smer gledamo z vidika temeljev evropske integracij. Tako da bo ohranjena večina, ki je do zdaj upravljala z našo skupno usodo, pravzaprav morala biti zelo pozorna, da bo zaznavala pravočasno, kam lahko posamezne tendence to skupnost pripeljejo."
Uredništvo
12. 6. 2024 | Politika
»Slovenski volilci v veliki meri niso politično polnoletni, ne razumejo, da volitve niso stvar čustev«

"Interpretacije evropskih volitev so v polnem teku, čeprav razkrivajo nekaj neovrgljivih dejstev. Med temi je prvo, da je bila slovenska volilna udeležba resda boljša od prejšnje leta 2019, a še vedno zgolj 41-odstotna, se pravi približno enaka kot denimo na lokalnih volitvah v Ljubljani. Kar je izredno zaskrbljujoče. Ko torej govorimo o tokratnih zmagovalcih, nikakor ne smemo pozabiti: tudi tu je zmagala 60-odstotna, torej večinska volilna neudeležba. Ta je iz skrajno desne SDS, ki je dobila manj kot 20 odstotkov glasov, naredila triumfalno zmagovalko."
Uredništvo
11. 6. 2024 | Družba
»Če že moram biti nekaj določnega, sem Evropejka«

V članku z naslovom Dolgčas, sladek kot mleko, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, pisateljica Ana Schnabl piše o tem, da ne glede na to, kje v Evropi se znajde, ne bo doživela kulturnega šoka.