Uredništvo
-
5. 6. 2022 | Svet
Ta koncept je v desničarskih krogih znan že vse od poslednjih dni druge svetovne vojne
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
6. 6. 2022 | Kultura
»Rdeča zvezda je večni simbol upora. Simbol, ki brani.«
Na Kongresnem trgu v Ljubljani bo, 7. junija ob 19.30 koncert Svetlane Makarovič z gosti Nosil bom rdečo zvezdo, na katerem se bo zvrstilo več kot 160 nastopajočih. Prireditev bo odprl prihod praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote Narodno-osvobodilnega boja. Več
-
6. 6. 2022 | Družba
FOTOGALERIJA: »Naš planet je tudi njihov«
V nedeljo je na Prešernovem trgu potekal shod ob dnevu pravic živali. S tablami za pravice živali, majicami NARD in transparentom 'Naš planet je tudi njihov.' / 'Our planet, theirs too.' so se pridružili več kot 110 mestom po vsem svetu, v katerih so ta dan imeli pogrebno slovesnost za milijarde živali, ki so v preteklem letu izgubile življenje zaradi prehrambene industrije. Več
-
5. 6. 2022 | Politika
»Janša se trenutno zdi izgubljen«
"Janševa politična mentaliteta je bila za razumevanje zelo enostavna, njeni principi delovanja pa hitro dojemljivi vsakomur. Kar se taktik tiče, je šef SDS deloval brutalno in morda smo ga ves čas precenjevali glede globine, tudi sam. Če bi bil bolj spreten, si nadel več človeškega obraza, nastopal manj naduto v besedah in dejanjih, bi morda bil še vedno na oblasti." Več
-
5. 6. 2022 | Politika
»Ko enkrat politika pristane v bordelu, postane tudi sama njen sestavni del«
"Ko enkrat politika pristane v bordelu, postane tudi sama njen sestavni del. Začne uživati. V tej vlogi so se dobro počutili predvsem vsi, ki jih tam ne bi pričakovali. Že zaradi imena in vrednot ne. Nova Slovenija se je šla dobesedno prostitucijo. Ponujali so se vsem. Tudi po tem, ko so izgubili volitve. Tudi po tem, ko so videli, da se je obrnil list zgodovine. Oni bi bili še kar zraven. Oni bi bili še kar v tej javni hiši, kjer so si dobro postlali in postregli. Njihov moto, da gredo lahko z vsakim, ki pride mimo in ponudi dovolj, je bil mišljen resno. Prepričani, da so tako seksi, da si jih vsak želi." Več
-
5. 6. 2022 | Svet
»Le nekaj sto metrov od mene je vsaj deset mrtvih in petindvajset ranjenih«
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
4. 6. 2022 | Svet
»Ukrajina se je čez noč prelevila v trdnjavo zahodnih vrednot«
"Dolgo, dolgo je bil molk, nihče jih ni niti omenil, nihče ni niti dobro vedel, kako naj bi bile videti, potem pa je Rusija napadla Ukrajino in Zahod se je spomnil, kaj leži v srcu evropskih nacionalnih držav, kaj je gibalo Evropske unije in za kaj gre pri evropskem zavezništvu z Združenimi državami Amerike – gre za zahodne vrednote." Več
-
4. 6. 2022 | Družba
»Slovenija je bila ves čas stiski, ker ni vedela, kako hitro se premika«
"Zveni kot pravljica, ampak je vse res. V politični geografiji je Slovenija ravna, na morju plavajoča plošča. To ni velika skrivnost. Svoj geografski položaj je zarisala v svoj grb, kjer je njena najvišja gora sredi morja in modrega neba. Okoli ni nič drugega. Njena želja je, da bi sama plula po svojih morjih. Zelo težko ji je biti v družbi drugih. V opravičilo lahko navedemo, da ji tudi v lastni družbi ni nič lažje." Več
-
4. 6. 2022 | Svet
Takšnega pokola v Franciji ne pomnijo od druge svetovne vojne
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
2. 6. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: VZPOREDNA DRŽAVA
Jutri izide nova Mladina! Fotografiji na naslovnici je ujel Borut Krajnc, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezonović. Več o vzporedni državi in tem, kako je tudi po volilnem porazu Janševa vlada še vedno masovno kadrovala in gradila svojo verzijo Slovenije, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 3. junija, dalje. #Mladina22 Več
-
2. 6. 2022 | Svet
Lov na mlade džihadiste se je prelevil v loterijo
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
2. 6. 2022 | Politika
»V pandemijah odločitev ne sprejemajo zdravniki, temveč politika«
"Frustrirajoča mora biti izkušnja, kadar se strokovnjakinje in strokovnjaki zaletijo ob politično stvarnost. Ker dejstvo je: v pandemijah odločitev ne sprejemajo zdravnice in zdravniki, temveč politika. Vlada in državni zbor sprejemata ukrepe. Marsikdaj je treba poiskati kompromisno rešitev. V državah, kjer sta bila stroka in politika sposobni prisluhniti ena drugi, je tudi širša javnost bolj spoštovala predlagane ukrepe. In točno to je ključni dejavnik uspešnega obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljive bolezni. Neučinkovita je še tako znanstveno dovršena rešitev, če se ljudje požvižgajo nanjo." Več
-
2. 6. 2022 | Politika
»Putin igra na karto zviševanja cen energentov in hrane«
"Zaradi energetske draginje se je med razpravo o naftnem embargu jasno pokazala ranljivost EU v času grozeče recesije. Tudi Putin gotovo igra na karto zviševanja cen energentov in hrane, ki bi lahko povzročalo krize tako v Evropi kot v sosednjih regijah, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. To lahko dobi vse jasnejše politične razsežnosti in s sprožitvijo prihoda večjega števila beguncev povzroči dodatne pretrese na stari celini." Več
-
2. 6. 2022 | Kultura
Prostor igre med intimnim in javnim
V mariborskem razstavišču artKIT bodo, 2. junija ob 18. uri odprli samostojno razstavo Nike Rupnik z naslovom Prostor igre. Umetnica črpa likovno snov svoje umetniške prakse predvsem iz urbanega okolja, pri čemer mesto obravnava in upodablja kot začasno instalacijo, ki spominja na odrsko scenografijo. Več
-
31. 5. 2022 | Svet
O tem, da je dal ukaz za napad sam Osama bin Laden, dvomijo celo Američani
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
1. 6. 2022 | Družba
»Javna televizija je last javnosti«
"V začetku devetdesetih let sta javna televizija in javnost določali specifično razmerje med državo in družbo. Tisto temeljno spremembo, do katere je prišlo ob prelomu razsvetljenstva in konstituiranja parlamentarne demokracije. Deklaracija o pravicah človeka in državljana iz leta 1789 je vsaj na normativni ravni odpravila prisilo nad kritičnim mišljenjem in tako omogočila svobodno javno odzivanje. Televizija je – tudi zato – lahko postala last javnosti." Več
-
1. 6. 2022 | Družba
»Naučil me je, kaj je absolutno zlo in kaj je absolutna ljubezen«
"Zame je bil velik učitelj, naučil me je, kaj je absolutno zlo in kaj je absolutna ljubezen. Njegova beseda, tudi tista najbolj pikra, je bila velik življenjski nauk. Mislim, da ima to neskončno zaslugo, da nas je vedno držal s pozornostjo, usmerjeno v bistvo človeka na svetu, to je svoboda." Več
-
31. 5. 2022 | Kultura
Eksplicitni prizori nasilja, seksualnosti in solzivca
V ljubljanski Galeriji Gallery bodo, 9. junija ob 19. uri odprli razstavo novega cikla slik Arjana Pregla z naslovom Podobe, ki prihajajo. Po eni strani je naslov takšen, ker je razstava mišljena kot uvod v obširnejšo razstavo, ki se bo zgodila naslednje leto v večjem razstavišču, istočasno pa se naslov navezuje tudi na množice podob in mentalnih predstav, ki dnevno prihajajo do nas, še toliko bolj v zadnjih mesecih. Več
-
1. 6. 2022 | Kultura
V Galeriji SLOART bodo, 2. junija ob 19. uri odprli razstavo slik Tine Dobrajc z naslovom Balkan Promises (Balkanske obljube). Tokratnemu izboru del se pridružuje najnovejše delo Balkan Promises (Border Control), katerega vsebinska zasnova predstavlja izhodišče za naslov in koncept celotne razstave. Poleg okoljevarstvene opazke se preko del vzpostavlja tudi kompleksnejše geo-politično vprašanje o naraščajočih in ponavljajočih se ksenofobičnih tendencah v našem okolju. Kuratorka razstave: Maša Žekš. Več
-
31. 5. 2022 | Politika
»Prebuditi želim spečo Trnuljčico«
"Prebuditi želim spečo Trnuljčico, Mladiko, da bo izvajala usposobljeno in učinkovito diplomacijo. Diplomatsko-konzularno mrežo je treba pomladiti, pa posvetovanje z bivšimi diplomati. Trdo delo nas čaka za povrnitev ugleda Slovenije v EU. Tesneje se želimo povezati z jedrnim delom EU, z njimi nas povezujejo vrednote in nadaljnji razvoj Unije. V zvezi Nato bomo krepili strateški dialog z ZDA, ki nas priznavajo kot poznavalce in partnerje pri Zahodnem Balkanu." Več
-
31. 5. 2022 | Politika
»Številne dileme vojne v Ukrajini so večja težava za Zahod kot za Putina«
"Številne dileme dolge vojne v Ukrajini so večja težava za zahodno koalicijo kot za ruskega predsednika Putina, ki je očitno pripravljen vojno nadaljevati tako dolgo, da bo lahko po svojih merilih razglasil zmago. Vztrajanje zahodnih zaveznikov, da Putin kot agresor ne bo diktiral mirovnih pogojev, je na deklarativni ravni sicer pravilno, v realpolitiki vojne skorajda nič več kot to. Kakšen bo kompromis, do katerega bo moralo priti za pogajalsko mizo, bo v precejšnji meri odvisno tudi od razpleta na bojišču." Več
-
30. 5. 2022 | Svet
»Vojna proti terorju je legitimirala nacionalizem, nestrpnost in rasizem«
Izšla je posebna številka Mladine TEROR. Marcel Štefančič, jr., Erik Valenčič in novinarji nemške revije Der Spiegel so opisali teror v 21. stoletju, od napada na Svetovno trgovinsko središče (WTC) v New Yorku 11. septembra 2001 do vojne v Ukrajini, ki še vedno traja. Kako se je lahko zgodilo, da je to stoletje že zdaj stoletje nasilja? Več
-
31. 5. 2022 | Družba
Plenilske škatle (loot box) v video igrah
Plenilske škatle (ang. loot box) delujejo po načelu številnih problematičnih oziroma spornih praks – od manipulativne zasnove, agresivnega trženja do zavajanja glede verjetnosti, da bo potrošnik prejel najbolj zaželeno ali najbolj uporabno pomoč za nadaljevanje igre. Potrošniške organizacije zato pozivajo k ukrepanju s prepovedjo zavajajočih praks, dodatno zaščito mladoletnikov in večjo preglednostjo transakcij. Več
-
30. 5. 2022 | Družba
»Ustavno sodišče ni nikoli reklo, da bi morala oblast pustiti covid pri miru«
"Osebno me tovrstna kritika žalosti, saj spregleduje bistvo vloge ustavnega sodišča kot varuha ustavnosti v razmerju do načela delitve oblasti. Ravno to, da ustavno sodišče presoja ustavnost zakonov ali podzakonskih predpisov, ki se odzivajo na različne pojave v družbi, in jih skuša urejati, je naravna vloga ustavnega sodišča. V tem smislu bi morali tudi politični nosilci sporočila ustavnega sodišča razumeti kot dobrodošla, kot pomoč pri uresničevanju istega cilja – oblikovanja ustreznega odziva na epidemijo, ne pa kot nekakšno opozicijo. Ob branju naših odločb ne boste našli niti enega poudarka, da ni bilo prav ukrepati za zajezitev epidemije covida. Ustavno sodišče ni nikoli reklo, da bi morala oblast pustiti covid pri miru. Vedno je bila presoja usmerjena zgolj v vprašanje, ali je bil ukrep sprejet na ustrezen način." Več
-
30. 5. 2022 | Politika
Kaj bi morala narediti vlada, da nas ne bo zeblo in ne bomo lačni
"Ob tem je treba vzeti v obzir nove razmere, to je ukrajinska vojna, pa da je treba vse napore usmeriti v zmanjšanje odvisnosti od fosilnih virov iz Rusije. Tukaj so prioritete, kar se stroke tiče, zelo jasne, saj bomo že letos in še bolj v naslednjih letih soočeni z velikim pomanjkanjem primarnih surovin, energentov in hrane. Vlada bi za soočenje s tem izzivom morala pripraviti dvojni načrt. Prvič, kako v letošnjem letu zagotoviti dovolj energentov in hrane, da nas ne bo zeblo in ne bomo lačni. In, drugič, narediti srednjeročni načrt za avtonomijo na tem področju za prihodnja leta, to je, kako povečati samooskrbo Slovenije s hrano in na področju energije. To se mi zdita trenutno dve ključni prioriteti za zagotavljanje stabilnosti slovenskega gospodarstva in tudi na politični ravni." Več
-
29. 5. 2022 | Družba
»Zlorabam naklonjeno okolje znotraj Cerkve«
"Kot bolezni Cerkve razumemo vse patološke dinamike, ki ustvarjajo zlorabam naklonjeno okolje znotraj Cerkve. S tem izrazom ne mislim, da je Cerkev bolna. Med nami obstaja dinamika, ki povzroča slabo ravnanje, zlorabo. Tovrstne dinamike pripeljejo do tega, da lahko rečemo, da nekaj ne deluje. Kot eno od za Cerkev specifičnih patologij bi izpostavil klerikalizem. Toda klerikalizem ni nujno samo duhovniški in usmerjen proti laikom, ampak je lahko tudi laični klerikalizem. Duhovniški klerikalizem označuje osebo z arogantno držo, ki se počuti močnejšo od drugih in zlorablja svojo avtoriteto pred drugo laično osebo." Več
-
29. 5. 2022 | Politika
»Hitenje je za poslavljajočo se stranko SDS lahko moteče«
"Petnajsti predsednik vlade Robert Golob bo vlado, kot kaže, sestavil v 38 dneh od volitev oziroma v slabih 20 dneh od prve seje državnega zbora. S tem bodo, če bo 1. junija, kot napovedujejo, potrjena lista ministrskih kandidatov, padli vsi dosedanji rekordi, ki so jih postavljali Golobovi predhodniki. Hitenje je za poslavljajočo se stranko SDS lahko moteče, česar v javnih nastopih predstavniki te stranke ne skrivajo, a dejstvo je, da so to naglico omogočili volilci na nedavnih aprilskih volitvah. Če se zazremo v preteklost, lahko opazimo, da smo vsakokrat, ko je bilo jasno, kdo je zmagovalec volitev, prišli do vlade relativno hitro: v mesecu, mesecu in pol. Vsakokrat pa, ko po volitvah ni bilo najbolj jasno, kako so se karte premešale, so politične stranke potrebovale nekaj več časa za oblikovanje večine. Zato lahko ugotovimo, da hitrost oblikovanja vlade ni toliko odvisna od postopkov, kot opozarjajo nekateri, češ da so predolgovezni oziroma da vključujejo preveč faz, ampak je v neposredni povezavi z ljudsko voljo. Je pa vsekakor treba premisliti, ali ne bi nemara poenostavili postopka od konstitutivne seje DZ do potrditve vlade." Več
-
28. 5. 2022 | Ekonomija
»Dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti na Madžarsko«
"Pri davku od dobička ima Slovenija z 19 odstotki peto najnižjo davčno stopnjo med 37 članicami OECD. Ob upoštevanju davčnih olajšav pa je po efektivni davčni stopnji Slovenija prava davčna oaza. Za primerjavo, v Avstriji zakonska stopnja davka na dobiček znaša 25 odstotkov, v Nemčiji 29,83, na Slovaškem 21, na Češkem in Poljskem pa je enaka kot v Sloveniji. Le na Madžarskem je zelo nizka, zgolj devet odstotkov. Vendar dvomim, da bi si veliko podjetij želelo prenesti sedež dejavnosti v državo s tako nepredvidljivim poslovnim okoljem, kot je Madžarska. Sploh po potezi Orbana ta teden, ko se je odločil za nacionalizacijo 'ekstra' dobičkov bank in multinacionalk." Več
-
28. 5. 2022 | Politika
"Desničarska trobila so začela napadati ministrskega kandidata Levice Simona Maljevca na osnovi njegove spolne usmerjenosti. Trditi, da Simon Maljevac ni primeren za ministra za področje družinskih zadev, ker je gej, je enako narobe kot trditi, da je bil Janez Cigler Kralj dober minister za to področje, saj je bil kristijan. Soditi ljudi vnaprej na osnovi tega, da pripadajo neki družbeni skupini, je natanko bistvo diskriminacije. V resnici štejejo vsebina in dejanja. V napadih NSi na socialno zakonodajo, recimo, ni bilo prav ničesar krščanskega." Več
-
27. 5. 2022 | Svet
Vojna proti terorju je zrušila svetovni mir
Izšla je posebna številka Mladine TEROR, ki orisuje "vojno proti terorizmu" od 11. septembra (9/11) do vojne v Ukrajini. Med številnimi uglednimi avtorji besedil sta tudi Marcel Štefančič, jr. in Erik Valenčič. Prvi je v enem od člankov zapisal, da je bila vojna proti terorju pretveza za militarizacijo družbe in sveta, rasno in versko profiliranje, neokolonialno energetsko predatorstvo, intenziviranje nasilja v drugih predelih sveta in »preventivne udarce«. Štefančič opozarja, da je vojna proti terorju postala teror in stvariteljica toksične, antidemokratične, militantne prihodnosti, v kateri živimo, da je zrušila svetovni mir. "Po izbruhu vojne proti terorju in napadu na Irak je bilo po svetu bistveno več terorističnih napadov kot prej. Kjer teče nafta, še vedno teče kri," je zapisal. Več
