Uredništvo

  • Uredništvo

    17. 6. 2025  |  Politika

    Raven politične kulture v Sloveniji

    "Miniziranje postopkov ni spodbudno sporočilo. Mi preverjamo vse, kar je v naši pristojnosti, naj bo primer težji ali lažji, kar je v boju proti korupciji težko oceniti. Ni vedno problematičen znesek.  Z leti se je izoblikoval neki modus operandi, kako z diskreditacijo, z minimaliziranjem ugotovitev, banaliziranjem institucije ali pa z ignoriranjem priporočil in ugotovitev preživiš in se s tem preprosto ne ukvarjaš. To kaže na raven politične kulture."

  • Uredništvo

    18. 6. 2025  |  Družba

    Proglas / Stanovanja

    Maja smo na Proglas strani obravnavali perečo problematiko na področju stanovanj v Sloveniji.

  • Uredništvo

    17. 6. 2025  |  Družba

    Mineva 33 let od smrti Mladininega novinarja Iva Štandekerja

    V ponedeljek, 16. junija, je minilo 33 let, odkar je med vojno v BiH umrl Mladinin novinar Ivo Štandeker. Vojnega dopisnika Mladine so v sarajevskem naselju Dobrinja zadeli drobci granate, izstreljene s srbskih položajev. Umrl je med prevozom v vojaško bolnišnico pri Sarajevu. Poleg Štandekerja je bila v napadu ranjena tudi ameriška fotoreporterka Jana Schneider, s katero sta pred tem več mesecev preživela v Sarajevu in drugih delih Bosne in Hercegovine.

  • Uredništvo

    16. 6. 2025  |  Svet

    »Spremembe v demokracijah se zgodijo, ko gredo ljudje na ulice«

    "Putinova vlada si izredno močno prizadeva, da čim več ljudi odstrani iz politike, da civilna družba ostane brez glasu, da uniči horizontalno in vertikalno povezovanje … Žal opravljajo izredno učinkovito delo, zato v prihodnjih letih ne pričakujemo bistvenih sprememb. Kot vemo iz politologije, se oblast večinoma spremeni, ko konsenz o nujnosti sprememb nastane znotraj politične elite. Zato je toliko pomembneje, da družba čim bolj komunicira s politično elito, če seveda ima to možnost, te pa v Rusiji nimamo. Pričakovati, da bodo ljudje, ki nimajo glasu ali moči, šli na ulice in spremenili oblast, je nerealno."

  • Uredništvo

    15. 6. 2025  |  Družba

    Večina Slovencev ima različen pogled na to, kdo je zmagal v drugi svetovni vojni 

    V članku z naslovom Patriotizem, kulturni boj in profit, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Božo Repe piše o tem, da je druga svetovna vojna eno izmed najbolj kritičnih obdobij v slovenski zgodovini.

  • Uredništvo

    16. 6. 2025  |  Kultura

    »Igralke ne želijo igrati neemancipiranih žensk«

    "V zadnjem času večkrat zasledim, da igralke ne želijo igrati neemancipiranih žensk. Tega ne razumem. Mar ni ravno umetnost tista, ki razkriva razpoke v družbeni strukturi? Mar ni naloga igralca, da se potopi tudi v nemoč, v nevednost in zatiranost? Ne zato, da bi to poveličeval, temveč da bi to osvetlil. Če bomo igrali samo tisto, kar potrjuje naše vrednote, bomo ustvarili svet brez konflikta. Umetnost pa ne išče ugodja. Išče tisto, kar je v človeku pogosto prezrto in potlačeno. Igralec zame ni ambasador vrednot, temveč je iskalec. In če se odpovemo likom, ki so šibki, ujeti in zaslepljeni, potem ustvarjamo svet iluzije, kjer obstajajo le zmagovalci. S kom ali čim pa naj se potem identificiramo? Igralec je tisti, ki sme biti vse, česar družba pogosto ne želi videti. Ne zato, da bi to poveličeval, temveč da bi razkril človeško resničnost v vsej njeni večplastnosti. "

  • Uredništvo

    15. 6. 2025  |  Svet

    Genocid se ne zgodi šele takrat, ko (in če) o tem odloči sodišče

    "Argument, da genocida ni oziroma da o njem ne moremo govoriti, dokler o tem v prihodnosti ne odloči pristojno mednarodno sodišče, je vprašljiv. Genocid se ne zgodi šele takrat, ko (in če) o tem odloči sodišče, ampak se dogaja (če se dogaja) v sedanjosti, v tem trenutku. Čas za ukrepanje, da se prelivanje krvi ustavi, ne glede na to, kako ga bo (če ga bo) nekoč okarakteriziralo pristojno mednarodno sodišče, ni kasneje, za nazaj, ampak danes in takoj. Čeprav tudi sam menim, da genocid ni ohlapna nalepka, ki jo lahko prilepiš na kogarkoli in katerokoli situacijo, ob kateri si čustveno vznemirjen ali prizadet, to ne pomeni, da nam v čakanju na morebitno sodbo sodišča ni dovoljeno izražati zaskrbljenosti, da do njega že prihaja."

  • Uredništvo

    15. 6. 2025  |  Kultura

    »Vloga umetnikov je, da družbo prisilimo gledati resnico«

    "Dandanes, v sodobnem svetu, ko živimo v poplavi informacij, ko smo obkroženi z umetno inteligenco in ko vse znanje sveta nosimo v napravah v naših žepih, se zdi, da bi svet brez literature zlahka obstajal. Zato verjamem, da je literatura tista, ki ljudi lahko na neki način prisili, da preberejo o tistih problemih, ki jih sicer poznajo, pa se obnašajo, kot da ne obstajajo. Torej literatura mora, po mojem mnenju, nastavljati ogledalo družbi. Kajti vsi vemo, v kakšnem svetu živimo, vsi vemo, da se nedaleč od nas dogajajo hude vojne in celo genocid. Vemo, da je svet še vedno rasističen, homofoben, nasilen … Ampak ljudje se trudijo na vse pretege, da tega ne bi opazili in da bi se skrili pred realnostjo. Literatura nas lahko prisili to realnost uzreti."

  • Uredništvo

    14. 6. 2025  |  Politika

    »Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki«

    "Janez Janša je sam najbolj kriv za svojo osamljenost v politiki, saj iz ozadja vztrajno ruši svoje konkurente na desnem polu, ki pa so hkrati tudi njegovi potencialni koalicijski partnerji. Pa tudi defetizem in celo nekaj izsiljevanja lahko začutimo v teh izjavah, da bo čakal v opoziciji, na 'močno zmago' in celo na ustavno večino, ki je seveda nikoli ne bo. Kot bi hotel ljudi kaznovati, če nočete mene, pa imejte leve vlade."

  • Uredništvo

    15. 6. 2025  |  Svet

    »Izrael poskuša Iran povleči v neko večjo regijsko vojno«

    "Izrael že dlje časa poskuša Iran povleči v neko večjo regijsko vojno. Tudi lani je bilo nekaj takih napadov. Z vojaškega vidika pa je v bistvu to uspeh, glede na to, koga jim je v bistvu uspelo ubiti v tem napadu. Dejansko so odrezali vrh iranske vojske. Uspelo jim je ubiti nekaj ključnih vojaških poveljnikov. Ubili so tudi nekaj ključnih jedrskih znanstvenikov, ki imajo zelo pomembno vlogo v iranskem jedrskem programu. In seveda uničili so tudi obrat jedrski obrat za bogatenje urana Natanc."

  • Uredništvo

    13. 6. 2025  |  Svet

    »Mars je za Muska samo odskočna deska, Trump je tam doma«

    Ameriškega vojaškega napada na Kalifornijo, kjer vojska posreduje v spopadih med civilisti, ki bi ga morala znati urediti policija, se ne da razložiti z običajno evropsko politično terminologijo reprezentativne demokracije. Če se to zgodi kjer koli drugje, se temu reče državni udar in se prekine diplomatske stike. To so prizori z drugega planeta.

  • Uredništvo

    13. 6. 2025  |  Svet

    »Izraelska družba bo na neki točki dojela, da se ni borila za pravo stvar«

    "Mislim, da to nič dobrega ne pomeni niti za Izrael. Ljudje po vsem svetu se vedno bolj zavedajo, da s tako državo ne moreš sodelovati, da je že zdavnaj prestopila vse meje. Ne vem niti, kaj bodo oni sami s sabo naredili. Palestinci vedo, za kaj se borijo - za svojo svobodo, in pri tem vedo, da imajo prav. Izraelska družba pa bo na neki točki dojela, da se ni borila za pravo stvar, da so v bistvu zločinci, da je cela družba sokriva za vojne zločine, za genocid. Ne vem, kako se potem rešiš takega bremena."

  • Uredništvo

    12. 6. 2025  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / PODPIŠI PETICIJO, USTAVIMO GENOCID!

    V petek, 13. junija, izide nova Mladina! V 24. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, opozarjamo, da je potrebno suspendirati trgovinski sporazum med EU in Izraelom. Podpišite peticijo in ustavite genocid! 

  • Uredništvo

    12. 6. 2025  |  Kultura

    »O Gazi danes govorijo vsi, medtem ko glasu od samih ljudi v Gazi ne slišimo«

    "O Gazi danes govorijo vsi, medtem ko glasu od samih ljudi v Gazi ne slišimo. Čutil sem, da je nekaj strašno narobe s tem. Ljudje, ki doživljajo genocid, bi morali imeti vsaj priložnost, da spregovorijo in povedo, kako oni doživljajo to fazo zgodovine."

  • Uredništvo

    12. 6. 2025  |  Svet

    »Da bi rešila vprašanje schengna​, bo morala EU postaviti migracijsko politiko na drugačne temelje«

    "Demontaža schengenskega območja, kakršnega smo poznali, nima samo neposrednih gospodarskih posledic, ampak je tudi udarec EU kot skupnosti. Tudi na drugih področjih je videti močnejšo logiko zapiranja v nacionalne okvire. To, v zvezi z notranjimi konflikti in nepopolnostmi evropskega povezovanja, kot je pomanjkljivo delovanje enotnega notranjega trga, postavlja EU v vse težji boj s kitajsko in ameriško konkurenco."

  • Uredništvo

    12. 6. 2025  |  Družba

    Zadnjih 35 let je v Sloveniji minilo v znamenju spopada za pravo resnico o drugi svetovni vojni

    V članku z naslovom Spopad za pravo resnico, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, zgodovinar dr. Bojan Godeša piše o tem, da se optimistična pričakovanja, da bo z nastopom demokracije na Slovenskem tudi konec politično motivirane obravnave preteklosti, po petintridesetih letih niso v celoti uresničila.

  • Uredništvo

    10. 6. 2025  |  Svet

    »Čas je za ustavno obtožbo Trumpa. To bi morali prepoznati tudi v republikanski stranki.«

    "Napotitev nacionalne garde v Kalifornijo zaradi zadušitve nasilja – to je bilo med protestniki omejeno in obvladljivo s policijskim ukrepanjem – je predvsem simbolno razkazovanje moči in preusmeritev pozornosti v druge vode. Elon Musk je namreč Trumpu z javnim nasprotovanjem odvzel prav toliko avtoritete, kot so mu je padci borznih tečajev pri njegovih megalomanskih osamosvojitvenih carinah."

  • Uredništvo

    10. 6. 2025  |  Svet

    Poznate igro Skriti Hitler?

    V članku z naslovom Skriti Hitler, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, Lothar Gorris in Tobias Rapp pišeta o tem, da je fašizem 20. stoletja temeljil na strahu pred hudobnimi ostalimi, torej komunisti, Judi, sovražniki. Fašizem 21. stoletja pa temelji na bojazni. 

  • Uredništvo

    10. 6. 2025  |  Politika

    Milan Kučan / »Slovenska politika išče izgovore za svoje neuspehe v stricih iz ozadja«

    Za prvega predsednika republike genocid ni politično, temveč civilizacijsko oziroma pietetno vprašanje. O tem, da je trenutna predsednica republike Nataša Pirc Musar dejala, da je to, kar počne Izrael v Gazi, genocid, nekdanji predsednik Borut Pahor pa ga je zanikal, je Milan Kučan v oddaji Marcel na TV Slovenija dejal sledeče: "Ne gre za to, kdo se moti, ampak, kaj je res. Na podlagi mojega razumevanja tega, kar se v svetu dogaja, se v Gazi dogaja genocid."

  • Uredništvo

    10. 6. 2025  |  Politika

    »V Sloveniji sta obramba in denar občutljivi temi«

    "Če državni zbor razpiše ta referendum, bo vlada morala zelo močno lobirati, da bi prepričala državljane o povečanju teh izdatkov. Kajti vemo, da sta v Sloveniji obramba in denar občutljivi temi. Zato bo to, če ga bomo imeli, zelo težek referendum, na drugi strani pa to napoveduje močnejši razkol znotraj koalicije. Levica se bo zavzemala za to, kar je bila vedno njena osnovna politika. Torej je jasno, da bo na referendumu vlada nastopala razdeljeno, vprašanje je tudi, kako se bo v tem primeru opredelil SD."

  • Uredništvo

    9. 6. 2025  |  Svet

    Na kateri strani zgodovine je Slovenija?

    "Po drugi svetovni vojni se je veliko govorilo o tem, na kateri strani zgodovine je bil kdo. Povedali so tudi, kakšen je kriterij za ugotavljanje strani. Šlo je za moralni standard temeljnih pravic ljudi in narodov, v njegovem imenu je pravzaprav nastala Organizacija združenih narodov."

  • Uredništvo

    9. 6. 2025  |  Kultura

    »Tako kot smo enkrat že premagali fašizem, bomo tudi kapitalizem«

    "Stvari niso videti idealne in desni populizem prevzema svet. Čeprav je zdajšnja situacija temačna, verjamem, da prihaja nova doba. Le upam, da ne bo prišla šele po velikem uničenju. Tema mora enkrat miniti – upajmo, da brez katastrofe."

  • Uredništvo

    9. 6. 2025  |  Svet

    So vsi, ki so bili med drugo svetovno vojno otroci, travmatizirani?

    V prispevku z naslovom Podedovana travma, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, se je Eva-Maria Schnurr pogovarjala s socialno psihologinjo Angelo Moré o tem, da nepredelana doživetja iz vojne lahko povzročijo duševne težave in pogosto vplivajo še na naslednje rodove. 

  • Uredništvo

    8. 6. 2025  |  Svet

    Nacisti so zbrali enega največjih umetniških zakladov v zgodovini

    V članku z naslovom Spor glede stare gospe, ki je objavljen v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v sklopu serije ZGODOVINA in nosi naslov 80 let po Hitlerju, Dela Kienle piše o tem, da so nacisti zbrali enega največjih umetniških zakladov v zgodovini. Boj za Madame Soler je eden najslavnejših primerov, a le eden med mnogimi: med svojo strahovlado so nacionalsocialisti razvili pravi sistem ropanja in prerazporejanja.

  • Uredništvo

    8. 6. 2025  |  Svet

    »Odnosi med Slovenijo in ZDA so padli na najnižjo raven do zdaj«

    "Trumpistične ZDA so v minulem tednu dvakrat pokazale svoj pravi obraz. Najprej so ZDA vložile veto na predlog resolucije o Gazi v Varnostnem svetu OZN, ki ga je na predlog nestalnih članic predložila Slovenija. Resolucija je zahtevala takojšnje premirje, dostop humanitarne pomoči do prebivalcev Gaze in izpustitev talcev Hamasa. Za tem pa so ZDA uvedle še kontroverzne sankcije proti štirim sodnicam Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu, med njimi tudi Slovenki Beti Hohler."

  • Uredništvo

    8. 6. 2025  |  Svet

    »Srbijo je kriminalna združba vzela za talko«

    "Prebivalci Srbije so zelo razočarani zaradi odnosa EU do oblasti Aleksandra Vučića. Dolga leta je on edini partner, s katerim se pogovarjajo. Oni v svojih poročilih natančno napišejo, kakšni so problemi. S svojim delovanjem pa potem poteptajo lastna poročila. Voditelji, kot so von der Leynova, prej pa Josep Borrell ali Oliver Varhelyi, pridejo v Beograd in dajo Vučiću svojo polno podporo. Hkrati potem v Bruslju ugotavljajo, da v Srbiji obstajajo problemi, zaradi katerih Srbija ne more postati članica EU."

  • Uredništvo

    9. 6. 2025  |  Kultura

    Selekcija / Serija brezplačnih koncertov v središču Ljubljane

    Letošnja enajsta serija brezplačnih koncertov Selekcija, ki vsako leto poteka na stopnicah pred lokalom Pritličje, se bo začela to sredo, 11. junija, ob 20. uri s prvim koncertom v tednu Parade ponosa. Nastopila bo KiKi, ena najbolj izrazitih mladih avtoric na slovenski glasbeni sceni, ki s svojimi večplastnimi vokalnimi aranžmaji in temačno-poetičnimi besedili ustvarja dramaturško premišljene zvočne pokrajine.

  • Uredništvo

    9. 6. 2025  |  Kultura

    Nastop obetavnih mladih skupin v Kinu Šiška

    Dijaki Gimnazije Vič vsako leto izberejo najbolj obetavne mlade glasbene skupine. Tako bo tudi letos. Na odru Kina Šiška se bodo pod okriljem VičStocka, 10. junija, ob 18. uri predstavile štiri skupine: Fallen Division, Šesti, Cherry Flavoured in 2 Brothers & the Others.

  • Uredništvo

    7. 6. 2025  |  Svet

    Smo na pragu dobe, ko ZDA preprosto ne bodo več tako pomembne?

    "Smo na pragu dobe, ko ZDA preprosto ne bodo več tako pomembne? To vprašanje se morda zdi nenavadno, saj so ZDA še vedno vodilna vojaška in tehnološka velesila, izdajatelj rezervne valute in temelj globalnega finančnega sistema. A ker so se odločile opustiti svojo globalno vlogo, bodo postopoma izgubile velik del moči in vpliva, ki sta zdaj zanje samoumevna."

  • Uredništvo

    6. 6. 2025  |  Družba

    »Če hočemo, da nas jemljejo resno, moramo razviti lastne sposobnosti odvračanja«

    "Žal so mednarodni odnosi postali podobni Divjemu zahodu. Ni več supersile, hegemona, mednarodne organizacije, ki bi jamčila, da ne bi prišlo do uporabe sile oziroma da bo tisti, ki jo uporabi, kaznovan, izločen. Danes v mednarodnih odnosih države odkrito grozijo z uporabo sile, na drugi strani pa ni nobenih jamstev o protiukrepih in sankcijah. To pomeni, da če hočemo, da nas jemljejo resno, moramo razviti lastne sposobnosti odvračanja. To izhaja iz analiz ranljivosti. Lahko gre za krepitev varnostno-strateške kritične infrastrukture za informacijske sisteme pa vse do institucij za delovanje demokracije, preprečevanja širjenja lažnih novic. Varnost je danes kompleksno, večdimenzionalno vprašanje. Klasična, vojaška varnost je zgolj ena dimenzija. "