Uredništvo
-
7. 9. 2022 | Družba
»Nastopil je čas za postopno ukinitev simuliranih trgov električne energije«
"Dvig cen zemeljskega plina je razkril, kaj vse gre lahko narobe, če simulirani trg vcepimo na naravni monopol. Videli smo lahko prav vse – kako zlahka proizvajalci na skrivaj sodelujejo pri fiksiranju veleprodajnih cen, kako začnejo državljani zaradi njihovih odvratno visokih dobičkov, zlasti tistih, ustvarjenih s prodajo električne energije iz obnovljivih virov, nasprotovati zeleni tranziciji, kako režim simuliranega trga ovira skupne nabave, po zaslugi katerih bi se lahko znižali izdatki revnejših držav za energijo, kako se maloprodajni trg električne energije spremeni v kazino, v katerem podjetja špekulirajo glede bodočih cen elektrike, kujejo dobičke v času ugodnih razmer in zahtevajo državno pomoč v težkih časih." Več
-
6. 9. 2022 | Kultura
»Moj materni jezik je fašizem«
"Biti feministka v Španiji in Galiciji pomeni, da nekoliko zamujaš. Kot vsa osvobodilna gibanja je frankizem ustavljal tudi feminizem. Bili pa smo tako zaposleni z zrušitvijo diktature, da smo tudi sami odlagali neke stvari v prihodnost. Nekatere moje knjige so izšle, ko je bil feminizem že v veljavi. Odkar pomnim, sem feministka. Menim, da nismo vsi feministi. Patriarhat je še vedno tu. Jasno je, da mora veljati enakost. Ženska je vredna toliko kot moški. Tokov v feminizmu pa je veliko." Več
-
6. 9. 2022 | Ekonomija
»Po drugi svetovni vojni vse mednarodne sankcije orkestrirajo ZDA«
"Če smo pošteni, je treba povedati, da po drugi svetovni vojni vse mednarodne sankcije orkestrirajo ZDA in da se dejanski motivi za uvedbo sankcij praktično skoraj vedno skrivajo v dejstvu, da ciljna država ni omogočila dostopa ameriškim korporacijam do njihovih naravnih resursov in trga. Vsi ameriško orkestrirani politični prevrati na tujem, enostranske vojaške intervencije (bombardiranja in umori visokih političnih predstavnikov) in sankcije so praktično vedno materialno motivirani. Seveda pa so zakriti z ekstenzivnimi piarovskimi kampanjami, da gre za zaščito človekovih pravic, uveljavitev demokracije in podobne puhlice." Več
-
6. 9. 2022 | Kultura
Na Letnem vrtu Gala hale bo v sklopu 29. obletnice AKC Metelkova mesto, v četrtek, 8. septembra nastopila srbska pevka Konstrakta, ki je letos zastopala Srbijo na Evroviziji s pesmijo In Corpore Sano, ki je postal pop hit leta. Na koncertu bo nastopila s skupino Zemlja gruva in predstavila tako svoje solo pesmi kot največje hite skupine. Več
-
5. 9. 2022 | Politika
»Nataša Pirc Musar nima strankarske izkaznice niti politične preteklosti«
"Če se odvije tako, da nekaj več kot tridesetletna Slovenija dobi prvič predsednico, je neverjeten kapital Nataše Pirc Musar, da nima strankarske izkaznice niti politične preteklosti. V tem smislu ni nepomembno, kako bo 'prekegljala' triumvirat s podpornikoma Kučanom in Türkom. Rečeno drugače: kaj vse pride v paketu z njo, če dobi volitve. Ali z (enim) njim, če dobi volitve. K slejkoprej predstoječi debati o mejah predsedniških terenov, o tem, kdaj predsednik govori in kdaj molči, pa ni odveč tako volivce kot kandidate opomniti, da nismo država (pol)predsedniške, temveč parlamentarne demokracije." Več
-
4. 9. 2022 | Kultura
Titova vnukinja: »Bitka zaradi mojega porekla še traja«
"V gledališču ime in priimek ne pomenita veliko. Ne moreš dobiti novega projekta na podlagi priimka, in to je dobro. Kar lahko dobiš, je več medijskega prostora, kar je tudi dobrodošlo, ker je vsak medijski prostor tudi prostor za potencialno občinstvo in od občinstva in za občinstvo gledališče živi, zaradi občinstva obstaja." Več
-
4. 9. 2022 | Politika
»Vsaka vlada, ki ima za opozicijo Janšo, se ulovi v isto past«
"Vsaka vlada, ki ima za opozicijo Janeza Janšo in SDS, se ulovi v isto past. Gre za to, da JJ in SDS potisneta vlado v situacijo, da ravna v nasprotju z lastnimi interesi in/ali z voljo lastnih volivk in volivcev. Kakorkoli že ravna. Past je v bistvu vedno ista. Če vlada deluje v skladu z zakoni, deluje tako, da izgublja podporo volivcev in volivk. To podporo bi lahko obdržala samo, če ne bi delovala zakonito — česar pa si vlada seveda ne more in ne sme privoščiti. Če bi si, bi jo sesula opozicija. Vsaj opozicija." Več
-
4. 9. 2022 | Politika
»Umik Marte Kos meji na potres znotraj vladajoče stranke«
"Robertu Golobu, rekordnemu zmagovalcu parlamentarnih volitev v slovenski zgodovini, sta se v avgustu zgodila dva pomembna kadrovska premika, ki vzbujata posebno pozornost: najprej je bil zamenjan direktor vladnega komunikacijskega aparata, zatem pa je odstopila (ali bila odstopljena) predsedniška kandidatka Golobove stranke Gibanje Svoboda. Zlasti umik Marte Kos, kandidatke GS za bližajoče se predsedniške volitve, meji na potres znotraj vladajoče stranke. Kaj nam ta kadrovska premika govorita? Je Golob naredil personalni napaki v začetku mandata in ju zdaj odpravlja? Morda nista bili napaki že v samem izhodišču, a je med vladanjem ugotovil, da ima na razpolago boljši rešitvi (kar bi bilo celo politično modro)? Ali pa je Golob, nadvse izkušeni top menedžer in skrajno neizbrušeni politični voditelj, začel tavati na svoji premierski poti? Če gre za slednje, imajo državljani v že tako silno negotovih časih razlog več za skrb." Več
-
4. 9. 2022 | Kultura
Glasbena uprizoritev romana Alamut
V ljubljanskih Križankah bo 5. septembra ob 21. uri v okviru 70. Ljubljana Festivala premiera Alamuta, izvirnega simfoničnega dela skupine Laibach, ki obravnava znamenito zgodbo iz Perzije v 11. stoletju, kakor jo v svoji knjigi opisuje slovenski pisatelj Vladimir Bartol. Alamut je prvič izšel leta 1938, svet pa ga je začel odkrivati in ceniti šele petdeset let pozneje. Več
-
3. 9. 2022 | Politika
Je odmevna poteza Marte Kos nova vrlina v slovenski politiki?
"In na koncu lahko ugotovimo, da se je Marta Kos umaknila pravočasno, še preden je uvodni del predvolilne kampanje prešel v sklepno fazo, kjer bomo spremljali soočenja. Stranka Gibanje Svoboda ima v tem trenutku na zalogi dovolj političnega kapitala, ko lahko odstopi od kandidatke za predsednico republike in ko je nastalo škodo še mogoče ustrezno sanirati. Pred Gibanjem Svoboda bo v teh dneh strateško vprašanje – tako kot pri obeh koalicijskih partnericah SD in Levici –, kako naprej." Več
-
3. 9. 2022 | Politika
»Temeljno vodilo je, da spet dobimo zaupanje ljudi«
"To, da so se zasledovali neki cilji, ki jih je bilo treba doseči ne glede na to, s kakšnimi sredstvi. Predvsem pa, kar je temeljno vodilo, je to, da spet dobimo zaupanje ljudi. Pa ne bom rekel, da je krivo samo prejšnje vodstvo, tudi na splošno vsi ti dogodki zadnjih dveh let, te zgodbe so pripeljale do tega. A bilo je kup odločitev, zgrešenih, ki so policijo oddaljile od ljudi, zaradi česar je zgubila zaupanje, in tu bomo imeli ogromno dela, da se bo to povrnilo. Ne morem pa pristati na to, to sem že poudaril, da bomo samo sadili rožice. Zavedamo se, kaj je naloga policije. Da zagotavlja red in varnost." Več
-
31. 8. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: ODREŠITEV
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič. Več o tem, zakaj je treba zamenjati programski svet RTV, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 2. septembra, dalje. #Mladina35 Več
-
31. 8. 2022 | Politika
»Kandidatka Gibanja Svoboda je bila prava. Tudi sicer je dozorel čas za predsednico.«
"Zdaj bo tudi veliko njihovih volivcev razočaranih. Pri ocenjevanju potenciala Marte Kos je možno glasove, ki jih je Gibanje Svoboda (GS) dobilo na volitvah, v grobem razdeliti na tri dele. Tretjina volivcev jih je podprla, ker so nasprotovali ukrepom prejšnje vlade v času epidemije, gre za redke volivce, ki so se tokrat pojavili na volitvah, zdaj pa jih spet nekaj časa ne bo. Nanje ni bilo možno računati tudi v primeru Marte Kos na predsedniških volitvah. Drugi del predstavljajo volivci, ki nasprotujejo Janši, tretji del pa so že predstavljali neki iskreni podporniki, ki so se odrazili tudi s podporo Kosovi v javnomnenjskih raziskavah. Odločitev GS je bila prava in kandidatka tudi. Tudi sicer je dozorel čas za predsednico. Nataša Pirc Musar bi lahko od zdaj naprej kvečjemu izgubljala podporo, zdaj pa je dobila veliko novih potencialnih volivcev. Marta Kos pa bi ravno nasprotno lahko zdaj začela pridobivati podporo, saj je bila še vedno precej neprepoznavna." Več
-
31. 8. 2022 | Družba
Katarina Kresal: »Ne želim, da smo zadrti, da nismo odprti za drugačnost«
"Zgodovina sveta je zgodovina podrejanja ženske moškemu in nekim vsiljenim, norim družbenim pravilom, ki jih krojijo moški v patriarhalnih družbah. Kot svet še zdaleč nismo liberalna demokratična skupnost. Slovenija žal tudi ni izjema, saj se je na primer razkorak med plačami moških in žensk za enako delo znova povečal. Vse to je posledica patriarhalne politike, ki smo jo gledali zadnjih nekaj let. Ne želim posploševati, da je bilo vse zanič, ker to ni res, ampak ko gledam na vrednostno podstat, si ne želim, da smo konservativna družba po modelu Madžarske ali Poljske. Ne želim, da smo zadrti, da nismo odprti za drugačnost, za modernost, za tujce, za večjo vlogo žensk v gospodarstvu, v politiki in na splošno v družbi. In kaj hitro se nekaj, kar se nam danes zdi samoumevno, lahko spremeni v svoje nasprotje, na primer ob odločitvi Vrhovnega sodišča ZDA v zvezi s prepovedjo splava ti gredo dlake pokonci." Več
-
1. 9. 2022 | Kultura
Abstrakten svet prihodnosti, ki ga obvladuje ena sama korporacija
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega bodo novo sezono 2. septembra ob 20. uri odprli s premiero znanstveno-fantastičnega muzikala Boljši svet v režiji Gregorja Grudna, ki so ga po naročilu ustvarili: avtorica zgodbe Ira Ratej, avtorici dialogov Iza Strehar in Ira Ratej, avtorica songov Ana Duša in avtor glasbe Luka Jamnik ter dogajanje postavili v prihodnost, ko svet obvladuje ena sama korporacija, ki ima v lasti vse zemeljske vire – razen poslednjega vira čiste vode. Navdih so našli v muzikalu Dear World, ki je predelava satire Norica iz Chaillota Jeana Giraudouxa. Več
-
30. 8. 2022 | Družba
»RTV Slovenija ta trenutek potrebuje deratizacijo«
"Zato vas prosim vse v vladi in na oblasti, da nehate bluziti o depolitizaciji nacionalke. Nacionalka ta trenutek potrebuje deratizacijo. Da se iz nje spravijo namišljeni kralji, ki nimajo pojma, so nesramni in razstavljajo javni servis na prafaktorje. In to samo zato, ker lahko. Ker jim to pustite ..." Več
-
30. 8. 2022 | Kultura
»Srednjo Evropo je ugrabila Rusija«
"Po padcu Sovjetske zveze se je žal v glavah ljudi ohranila nekakšna ločnica, ki nima realne podlage v dejstvih, temveč temelji zgolj na polstoletni umetni delitvi Evrope, kot jo je zamejila železna zavesa. Dolgo se je uporabljal termin Mitteleuropa, ki je simboliziral nemški pogled na Srednjo Evropo, le počasi se uveljavlja spoznanje, da gre za veliko širše ter narodnostno, etnično, kulturno in jezikovno zelo raznovrstno območje. Lahko se strinjam s tezo Milana Kundere, da je Srednjo Evropo ugrabila Rusija, res pa je njene meje na Vzhodu težko natančno definirati. Nedvomno pa tako zaradi zgodovinskih izkušenj kot tudi zaradi aktualnih dogodkov nihče noče biti več del Vzhodne Evrope, ki jo je obvladovala in jo še vedno poskuša obvladovati Rusija." Več
-
31. 8. 2022 | Kultura
Vrhunci mednarodne in slovenske plesne produkcije
Med 1. in 3. septembrom bo v Murski Soboti potekala 17. izdaja mednarodnega festivala sodobnega plesa Front@. Na desetih festivalskih dogodkih se bodo na štirih prizoriščih predstavili plesni ustvarjalci iz Avstrije, Madžarske, Mehike, Poljske, Romunije, Španije, Ukrajine in Slovenije. Več
-
30. 8. 2022 | Družba
Predsedniški volitvomat volivcem pomaga pri odločitvi
Po aprilskih državnozborskih volitvah se bližajo predsedniške volitve, za njimi pa nas čakajo še lokalne volitve. V iniciativi Glas ljudstva se na prihajajoče volitve aktivno pripravljajo že vse poletje in bodo, tako kot v času državnozborskih volitev, tudi v jesenskih mesecih po vsej Sloveniji spodbujali aktivno državljanstvo, pozivali k volilni udeležbi, vse kandidate in kandidatke pa pozvali k vsebinskim opredelitvam do ključnih vprašanj. Več
-
30. 8. 2022 | Politika
»V času Janševe vlade so na Bledu zborovali suverenisti, ki jim avtoritarni prijemi niso bili tuji«
"Lani smo v času vlade Janeza Janše na Bledu spremljali zborovanje evropskega krožka suverenistov, ki jim avtoritarni prijemi doma niso bili tuji. Suverenizem, prignan do konca, je militantni nacionalizem v primeru malih držav in imperializem, ki ga v primeru Rusije spremljamo na osvajalskem pohodu v Ukrajini. Kako bo pohod končan, je odvisno tudi od tega, ali bo v Evropi prevladal koncept vladavine moči ali moč pravil." Več
-
30. 8. 2022 | Kultura
V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani bodo v sredo, 7. septembra ob 20. uri odprli razstavo ilustracij Samire Kentrić z naslovom Zgodbe z naslovnic. Podoba, ki ne potrebuje besed, da pritegne pozornost gledalca, je najbolj zgovorna. "Naslovnice umetnice Samire Kentrić s svojo povednostjo in neposrednim nagovorom v trenutku vzpostavijo vez z gledalcem ter mu skozi prizmo uporabe jasnih in intenzivnih barv v na videz igrivem in lahkotnem tonu nedvoumno predajo močno sporočilo, ki se zrcali skozi podobe. Razstava nas popelje skozi delo umetnice, ki se je izbrusila v upodabljanju političnih komentarjev, pri čemer spretno prepleta politični diskurz z intimno sfero vsakdanjega življenja," je ob razstavi zapisala pesnica Barbara Korun. Več
-
30. 8. 2022 | Družba
»Zahod ne more živeti brez Kitajske«
"Mislim, da je Kitajska del svetovnega boja za premoč, ki odraža naše sodobno razumevanje in klasično predstavo o ozemlju in o tem, kdo ima kaj pravico narediti. Kar se zgodi v konfliktu med Rusijo in Ukrajino, ponuja Kitajski jasno, morda miselno vajo o tem, kaj želijo storiti v Tajvanu, če je to potrebno." Več
-
29. 8. 2022 | Politika
»SDS je dala vladi poleti ravno toliko miru, kot je bilo dežja«
"Vlada zaradi gospodarskih in notranjepolitičnih razlogov res ni imela stodnevnega miru. Gospodarski razlogi so visoka inflacija, vsesplošna draginja pa bo jeseni še hujša. Notranjepolitični razlogi pa so, da je SDS dala vladi poleti ravno toliko miru, kot je bilo dežja. Iz SDS tudi v želji po mobilizaciji volivcev pred jesenskimi volitvami padajo referendumske pobude kot v letošnji suši listje z dreves. Blokira celo vlado, da se ukroji po lastni želji." Več
-
29. 8. 2022 | Družba
»Najbolj nori med desničarji mislijo, da je treba ženske 'raziskovati'«
"Porast medijskega nasilja nad ženskami je zato treba jemati zelo resno, saj pomeni oženje in ogrožanje človekovih pravic. Iz vsesplošne desničarske naravnanosti je več kot jasno razvidno, da so ženske svet oziroma pleme zase, da imajo lastnosti in navade, ki jih premalo poznajo – in zanje jih je bolje ne poznati, ker so nagnusne – in da je tudi za ženske, predvsem pa za družbo kot celoto, ki je seveda pretežno moška, veliko bolje, da to skrivajo ali, bolje rečeno, da se skrijejo in živijo v osami pod razumnim vodstvom in pravili, predpisanimi skladno s potrebami moških. Najbolj nori med desničarji mislijo, da je treba ženske 'raziskovati', in potem po nebrzdanem šarlatanskem blebetanju pridejo do sklepa, da jim manjka tista 'ena stvar', kar je za takšne like zmagoslaven zaključek, rešitev za ženske pa ostaja ista." Več
-
29. 8. 2022 | Politika
Sestra Romana Kocjančič: »V Lescah sem nekoč organizirala rokovsko mašo«
-
28. 8. 2022 | Družba
Takšne slike v zgodovini TV Slovenija še ni bilo
"Novinarji RTV Slovenija imajo v katastrofi, ki se je nanje zgrnila s političnim desantom odposlancev Janševe stranke, tudi kanček sreče: njihova skupnost je res številna. Ko stopijo skupaj in zaženejo protest, jih je dovolj, da zasedejo trg pred parlamentom, ulico pred sedežem javnega zavoda ali pa do zadnjega kotička napolnijo televizijski studio. Prizor iz torkovega Dnevnika, ko je množica novinarjev, delavcev televizije, v znamenje podpore obstopila voditelja Saša Krajnca, je antologijski. Takšne slike v zgodovini nacionalke še ni bilo: za kolegom so stali ponosno, pokončno, samozavestno. Potem so se nasmehnili in objeli. Akcija pred kamerami v najbolj gledanem večernem terminu je bila preprosto – ganljiva. Povedala je več kot besede." Več
-
28. 8. 2022 | Družba
»Tudi na družbenih omrežjih so ljudje lahko človeški«
"Bistveno bolje je namreč, če se pritiska na te institucije kot pa na žrtve spolnega in drugega nasilja. Predvsem pa je pomembno, da se tovrstnih primerov ne potisne pod preprogo, temveč se razkritja upošteva skrajno resno. In tudi pri tem so uporabniki omrežij lahko budno oko, ki preverja, ali institucionalni nadzor dejansko deluje. Družbena omrežja hkrati zagotavljajo izražanje solidarnosti z žrtvami nasilja, pa naj bodo te razkrite ali anonimne. Tovrstna podpora je pomemben obliž na rane osebam, ki doživljajo osebno stisko ali živijo v strahu. Tudi na omrežjih so ljudje lahko človeški ter so si medsebojno v pomoč in podporo, čeprav se ne poznajo v živo." Več
-
27. 8. 2022 | Družba
»V Sloveniji očitno nočemo, da je posilstvo družbeni problem«
"Posilstvo in sploh spolni delikti so družbeni problem. Pri nas očitno nočemo, da je to družbeni problem, ker neprestano govorimo o tem, kako malo imamo teh deliktov. In dejansko, povprečno 42 posilstev na leto v zadnjih šestih letih. Ampak to kaže tudi na to, da se družba s tem noče soočiti. To ljudje čutijo, to ljudje vedo, najbolj pa to čutijo žrtve. In je nemogoče pričakovati, da se bodo v takšni družbeni klimi žrtve odpirale in govorile o tem, kaj se jim je zgodilo. Še posebej, če so morebiti informirane o kakšnih neustreznih postopkih, ki so se zgodili, o neprijetnostih ali pa tudi pozneje v kazenskem postopku bolj preverjanje žrtve in njenih ravnanj kot pa odločitve storilca." Več
-
27. 8. 2022 | Družba
»Prvi v zaporu pristanejo pisatelji, pesniki in novinarji«
"Moč besede je razvidna v primeru Volodimirja Zelenskega in njegove ubeseditve ukrajinske situacije, v tem, kako nagovarja vsako državo posebej, da bi vzbudil razumevanje skozi njihov zgodovinski kontekst, njihove izkušnje. Še en tak primer je Salman Rushdie in nedavni napad nanj. Motiv je bilo zgolj to, kar je prelil na papir. Pred nekaj meseci sva se srečala v Washingtonu, sedeli smo v kavarni in pomislila sem, da je razpisana nagrada za njegovo glavo ter da nad njim še vedno visi fatva, on pa pod zvezdami sproščeno večerja in poka šale. Tisti večer sem večkrat pomislila, kako pogumen je. Seveda je pero ostrejše kot meč. Pisatelji, pesniki in novinarji najprej pristanejo v zaporu, ko se situacija zaostri. Prvo, kar avtoritarna oblast hoče, je poteptati informacije, besede, in pesnikov se boji najbolj." Več
-
25. 8. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: PODTAKNJENCI
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada Tomaž Lavrič. Več o tem, sporno imenovani posamezniki, ki so na položaje prišli zaradi strankarske pripadnosti, tam ostajajo tudi v prihodnje, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 26. avgusta, dalje. #Mladina34 Več
