Uredništvo

  • Uredništvo

    20. 3. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / NE KLIČIMO NESREČE

    V petek izide nova Mladina! V dvanajsti letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 22. marca, dalje, preberite, zakaj smo v Sloveniji po zadnjih kazalcih med najboljšimi v EU, a kljub temu prepričani, da je v državi vse narobe. Naslovnico sta zakrivila Ivian Kan Mujezinović (oblikovanje in fotomontaža) ter fotografa Borut Krajnc (premier Robert Golob ob preboju druge cevi predora Karavanke) in Tomi Lombar (senca).

  • Uredništvo

    20. 3. 2024  |  Politika

    »SDS počne vse, da dodatno oslabi vlado v upanju na predčasne volitve«

    "Stranka SDS od prvega dne v opoziciji počne vse, da dodatno oslabi vlado v upanju, da bodo vendarle morda predčasne volitve. Arzenalu pritiska bo priključila še množični shod proti politiki vlade Roberta Goloba na Kongresnem trgu v središču prestolnice. Da bi pri organizaciji odpovedal njihov dobro naoljeni organizacijski stroj, ni pričakovati. Pričakujemo lahko množico slovenskih zastav, ki so razpoznavni in hkrati kamuflažni zaščitni znak protestov in shodov v režiji te stranke."

  • Uredništvo

    20. 3. 2024  |  Politika

    Bodo skrajno desne stranke dobile veliko več glasov?

    "Želeli bi informirati ljudi, kako pomembno je, da uporabijo svoj glas. Na skrajno desni strani imajo zelo dobre oziroma karizmatične voditelje, ki so proti migracijam in ki se zavzemajo za zmanjšanje vpliva Evropske unije. Zato je pomembno, da poudarjamo vrednote, ki so dejansko pomembne za vse državljane. Že leta 2019 se je napovedovalo, da bodo skrajno desničarske stranke v Evropskem parlamentu pridobile zelo veliko. Takrat se to ni zgodilo. Morda je danes veliko več možnosti, da bodo skrajno desne stranke dobile veliko več glasov in da bodo standardne politične skupine izgubile zelo veliko."

  • Uredništvo

    19. 3. 2024  |  Politika

    »Spor med Fidesom in vlado je idealen za mediacijo«

    "Mediacija se je na Norveškem razvila za reševanje kolektivnih delovnih sporov. Postopek je prostovoljen, zlasti pa velja načelo zaupnosti, kar je popolnoma drugače kot sojenje, v katerem iščemo neko pravno rešitev zadeve. Če rečem malo po domače, kot da s prstom v oko sunemo stranke; pravo določi, kdo ima prav, če jim je to prav ali pa ne."

  • Uredništvo

    19. 3. 2024  |  Družba

    Zakaj Janez Janša že 30 let determinira slovensko politiko?

    "Da smo na neki način politično brezidejni, najbrž. To je splošna anamneza tranzicijskih družb. Po dinamičnih desetletjih družbenih gibanj v socializmu, ki so od poznih šestdesetih let oblikovala javno razpravo in protest, si prizadevala za odprto in demokratično družbo in s plejado provokacij tako v umetnosti kot na ulici krepila avtonomno in agilno državljansko zavest, smo se v postsocializmu vse družbe 'nove Evrope' znašle v dremežu. Zdelo se je, da smo s prehodom v parlamentarno demokracijo in kapitalizem dosegli vse, kar kot kolektiv lahko dosežemo, in izpolnili vse svoje sanje."

  • Uredništvo

    18. 3. 2024  |  Politika

    Boleča sprenevedanja o javnem zdravstvu

    Aktivist in predstavnik iniciative Glas ljudstva Jaša Jenull v videoposnetku, ki si ga lahko ogledate na spodnji povezavi, o bolečem sprenevadnju o javnem zdravstvu. 

  • Uredništvo

    18. 3. 2024  |  Družba

    »V Sloveniji je zelo malo ljudi, ki bi lahko iz svojega žepa plačevali zahtevno zdravljenje« 

    "Tistim, ki pričakujejo, da jim mora država povrniti stroške zdravstvenih storitev pri zasebnikih — ker plačujejo zdravstvene prispevke —, bi morali ponuditi možnost, da si ne plačujejo zdravstvenih prispevkov, vendar da si nato vse svoje zdravljenje, tudi tisto najdražje in najbolj zahtevno, plačujejo iz svojega žepa. Verjetno bi šele potem doumeli, kaj njihova mikro neoliberalna logika pomeni. Ne samo za zdravstveni sistem. Ampak za konkretne ljudi. Tudi za njih same."

  • Uredništvo

    18. 3. 2024  |  Svet

    »Putin je odgovoren za ogromno stvari, ki se zadnja leta dogajajo po svetu«

    "Mislim, da ni produktivno vse nianse kompleksne družbe pojasnjevati z isto ključno besedo. V praksi seveda vsak Rus ni agresor. Celo beseda 'odgovornost' ima različne okuse in pomene. Vseeno pa se mi zdi, da lahko rečem, da smo vsi skupaj tvorili in še vedno tvorimo nekakšno celoto – družbo, ki se je razvijala v tako smer, da je Putin lahko prišel na oblast in ustvaril okolje, ki vpliva veliko širše kot samo na Rusijo. Putin osebno – in Putin kot ključnik – je odgovoren za ogromno stvari, ki se zadnja leta dogajajo po svetu. Rusijo lahko razumemo tudi kot testni model za globalne spremembe, preden so te vpeljane tudi drugod. V tem primeru Rusi nismo bili pripravljeni ustaviti razvoja dogodkov."

  • Uredništvo

    17. 3. 2024  |  Družba

    »Demokracija in kapitalizem sta nekompatibilna«

    "Demokracija in kapitalizem sta nekompatibilna, kajti tam, kjer sta dobiček in akumulacija osrednji cilj, demokracija postane zgolj kozmetična nadgradnja, ki se jo vsake štiri leta izvaja z glasovanjem. Kar ne pomeni, da gre za edino alternativo. Imeli smo tudi samoupravljanje z vsemi svojimi protislovji, kar je bil vsaj poskus demokratizacije gospodarske sfere. V zgodovini družbenih sprememb imamo vrsto primerov drugačne, a delujoče demokracije, zato tudi v današnjem svetu prihaja do poskusov različnih modelov – od mednarodnih do lokalnih – reinvencije demokracije."

  • Uredništvo

    17. 3. 2024  |  Družba

    »Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega«

    "Gre za pravico do izbire, kaj nekdo stori s svojim telesom. Ni človeka na tem planetu, ki ne bi želel s svojim telesom upravljati povsem sam. Splav je le ena izmed pravic, ki nam to omogočajo. Svet je navajen, da so ženska telesa nekaj, kar je izkoriščano, posiljeno, ozmerjano, pretepeno … Žensko telo je nekaj samoumevnega in to, da z njim lahko počnemo kar koli, je v naši družbi normalizirano. Ko v časopisu preberemo novico o posilstvu, se sicer zdrznemo, a že naslednji trenutek nadaljujemo življenje. In če želimo to normalizacijo spremeniti, je pravica do splava prvi korak. Osebam, ki lahko zanosijo, tako omogočimo, da s svojim telesom počnejo, kar želijo. Splav bi moral biti nekaj povsem samoumevnega. In ko to ponotranjimo na svetovni ravni, lahko spreminjamo tudi razumevanje ženskega telesa."

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Družba

    Krivoverci / Mučenje, sežigi na grmadah in opravičila

    Zgodovina katoliške cerkve je tudi zgodovina preganjanja odpadnikov: Katari, Jan Hus, Ivana Orleanska, Nikolaj Kopernik, Martin Luter, Primož Trubar, Giordano Bruno, Galileo Galilej, Charles Darwin, valdežani, komunisti, Leonardo Boff … Nekatere so zgolj mučili, druge sežgali na grmadi, nekaterim pa so se celo opravičili. Več v novi posebni številki Mladine, ki je izšla v seriji ZGODOVINA. Tokratna tema so KRIVOVERCI.

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Politika

    Poskus revidiranja zgodovine

    V teh dneh prihaja na knjižne police knjiga Zarota Depala vas, s katero bo predsednik SDS Janez Janša skupaj s soavtorjem Jožetom Biščakom poskušal prikazati takratno dogajanje kot politično zaroto zoper njega. Ker je od dogodkov minilo že 30 let, bo verjetno, tako kot že tolikokrat doslej, vse skupaj poskušal prikazati – tako nakazuje že naslov – kot politično dogajanje, uperjeno zoper njega. A do dogodkov v Depali vasi je prišlo zaradi policijske preiskave trgovine z orožjem, ki so jo izvajali najvišji zaposleni na ministrstvu za obrambo pod njegovim vodstvom.

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Svet

    »V resnici smo že globoko v hibridni vojni z Rusijo«

    "Ena od možnosti, zakaj se danes tem pogovarjamo, je ta, da gre v resnici za vrsto pritiska na Rusijo. Z namenom, da bi ta razumela, da je možna tudi neka nova raven tega spopada. Če to drži, potem to vzbuja tudi upravičene dileme znotraj Evrope o tem, kaj pravzaprav to pomeni. Macronova teza je torej vnovič odprla osnovno razpravo-kako daleč smo pripravljeni iti v boju zoper Rusijo."

  • Uredništvo

    15. 3. 2024  |  Družba

    »Znanost mora dopuščati možnost, da nečesa še ne vemo»

    "Skozi leta sem ugotovila, da je jasno in razumljivo komuniciranje za znanost res pomembno, tako da sem predavala že tudi, recimo, društvu joge, gobarskemu društvu, z veseljem se odzovem na vabila na razne intervjuje itd. Če govoriš razumljivo, so ljudje v resnici zelo hvaležni in se potem opogumijo, kaj vprašajo in lahko z njimi komuniciraš."

  • Uredništvo

    13. 3. 2024  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / EVROPA ZA TELEBANE

    V petek izide nova Mladina! V enajsti letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 15. marca, se sprašujemo, ali bi bilo prav, da bi stranka SDS dve leti po tem, ko je maltretirala ljudi, postala velika zmagovalka junijskih evropskih volitev. Naslovnico je oblikoval Ivian Kan Mujezinović, fotografija pa je delo Daniela Novakoviča (STA). 

  • Uredništvo

    13. 3. 2024  |  Politika

    »Tudi v vojnah obstajajo pravila in tisti, ki jih kršijo, morajo odgovarjati za svoja dejanja«

    "EU je ena najodločnejših zagovornic spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava na konfliktnih območjih. Kljub tem prizadevanjem pa potrebujemo usklajene in dosledne ukrepe celotne mednarodne skupnosti, da bi spremenili te razmere. Namreč, tudi v vojnah obstajajo pravila in tisti, ki jih kršijo, morajo odgovarjati za svoja dejanja."

  • Uredništvo

    13. 3. 2024  |  Kultura

    »Kraje otrok so na vojnih območjih vsakodneven pojav«

    "Žal so to zgodbe, ki se še vedno dogajajo. Živimo v nemirnem svetu, kjer so kraje otrok na vojnih območjih, pa naj bo to Ukrajina ali Gaza, marsikje v Afriki, vsakodneven pojav. V Gazi je bilo samo v 100 dnevih vojne ubitih 15 tisoč palestinskih otrok, v Hamasovem napadu na Izrael so bili prav tako ubiti otroci in tudi ukradeni, še vedno so talci. Zgodba Srebrenice poroča o 8372 žrtvah pokola sredi Evrope 1995, celo ob prisotnosti modrih čelad. Spomnim se, da sem 1993 snemala Na poti nazaj, begunce iz BiH in Hrvaške v Nemčiji in da mi je bošnjak, begunec, rekel, da jim nihče ne pomaga, ker se bojijo širjenja islama v Evropo. Beguncu iz Zvornika, ki se je iz Berlina vračal nazaj v vojno v BIH, sem poklonila svojo video kamero - bolj je bila pomembno orodje tam kot pri meni, v miru."

  • Uredništvo

    12. 3. 2024  |  Politika

    »Logar iz dneva v dan izkazuje, da je morda izobražen in podkovan politik, ni pa voditelj«

    "Očitno se je Anže Logar že pred časom odločil, da si bo pri oblikovanju lastnega političnega projekta vzel čas in se ne bo pustil siliti v poteze, za katere misli, da še ni pripravljen. A s svojim oklevanjem je dosegel ravno nasproten učinek. O tem, kako in kdaj se bo zvrstilo sosledje prelomov s SDS, zdaj v celoti odloča SDS sama. Logar se le odziva na odločitve svoje stranke in zgublja vsakršno iniciativo. S tem iz dneva v dan izkazuje, da je morda izobražen in podkovan politik, ni pa voditelj."

  • Uredništvo

    12. 3. 2024  |  Družba

    »Politika globalno temelji na neenakosti žensk«

    "Politika globalno temelji na neenakosti žensk že pri korenu, s tem ko zakonodaja ne predpisuje polovice ženskih kandidatk na strankarskih listah, ker 'ne čuje dobro', da enakopravne zastopanosti 'po naravni poti' ne bo nikoli. Nobena pravica, ne politična, rasna, spolna ali verska, ni bila nikoli podarjena, za vsako se je moral nekdo zavzeti, se nekdo zanjo boriti, jo nekdo razglasiti za legitimno in jo nekdo legalizirati. Ženske pravice so izbojevale ženske v razvitem delu sveta, drugje niti boj, kaj šele uspešen boj, sploh ni (bil) možen. Ker se je položaj žensk tudi globalno v zadnjih stoletjih počasi izboljševal, se je zdelo, da je proces nepovraten. A stanje se je ob vse bolj ekscesnem divjanju kapitala spet začelo slabšati: nasilje nad ženskami narašča, ženske so za enako delo slabše plačane kot moški kolegi, delež žensk na vodilnih položajih in v politiki je tudi na Zahodu daleč od polovice, ženske tudi v EU umirajo, ker država ne dovoli splava."

  • Uredništvo

    11. 3. 2024  |  Družba

    Mladi za podnebno pravičnost / »Nismo proti jedrski energiji«

    "S takšnim ravnanjem politika daje zeleno luč za projekt, o katerem ni znano praktično nič. Še več, referendumsko vprašanje naj bi se vezalo na osnutek Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki daje jasno podporo gradnji JEK2. V gibanju nismo proti jedrski energiji, smo pa proti ravnanju, ki na strežaj odpira vrata ponovitvi zgodbe gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. S takšnim postopanjem se ne strinjamo, kar smo izrazili že večkrat. Žal naši predlogi niso bili uslišani. Koalicija, še posebej Gibanje Svoboda in Socialni demokrati, se skupaj z opozicijo dogovarjajo o terminu referenduma in njegovem vprašanju. Vse kaže, da bo referendum proti koncu tega leta in se bo navezoval na že prej omenjeno resolucijo."

  • Uredništvo

    11. 3. 2024  |  Kultura

    Zelo politična in obenem niti malo politična gesta

    "Zadnjič so me na literarnem večeru vprašali, kakšno mnenje imam o tem, da me prevajajo v španščino. Odgovoril sem, da je pisanje v katalonskem jeziku zame zelo politična in obenem niti malo politična gesta. Nikoli ne bi hotel izstopiti iz jezika, v katerem sem bil rojen in odraščal. To, kar sem, sem tudi po zaslugi jezika, s katerim sem se naučil ubesediti svet. Vsak jezik ima svojstven način razumevanja sveta, skupnosti in ljubezni. Politična gesta pa je to zato, ker se zavestno odločam ostati, zavestno odločam ustvarjati v jeziku, ki je manjšinski in marginaliziran."

  • Uredništvo

    11. 3. 2024  |  Svet

    Hollywoodski igralec podprl kampanjo, ki jo koordinira Inštitut 8. marec

    Takoj po zaključku 96. podelitve oskarjev, ki je potekala po našem času potekala ponoči, je ameriški hollywoodski igralec Mark Ruffalo v seriji objav na omrežju X (nekdanjemu Twitterju) in na Instagramu podprl evropsko kampanjo, ki jo koordinira Inštitut 8. marec. Slednja se bori za lažji dostop do splava za državljanke Evropske unije (EU). 

  • Uredništvo

    10. 3. 2024  |  Kultura

    »Nacionalizem se mi od nekdaj kaže kot osebnostna motnja«

    "To stisko, ko se zdi en jezik manjvreden ali nezaželen, poznamo mnogi. Vzrok tej stiski je omejenost, še pogosteje pa nacionalizem, ki tuje govorečega hitro izloči. Nacionalizem se mi od nekdaj kaže kot osebnostna motnja, nacionalisti se spravljajo nad šibke, servilni so do močnih. In prav sled tega boja med jezikoma je vidna tudi pri Handkeju, zato se mi je zastavilo vprašanje, ali je mogoče, da je človek, ki tako izjemno lepo piše, prešel na zatiralsko stran. Prebrala sem vse, kar je napisal, tudi tiste problematične spise, in ugotovila, da ni nikoli naredil ne rekel nič hujskaškega, pa četudi je šel na Miloševićev pogreb. A tam je bral Goetheja."

  • Uredništvo

    10. 3. 2024  |  Družba

    »Kupujemo drage naprave, plačujemo naročnino zanje, z našimi podatki pa zasluži nekdo tretji«

    "Veste, kaj mislim o svobodni volji? Da je problematično, ker večinoma govorimo o svobodni volji posameznikov, pozabljamo pa na svobodno voljo skupnosti. Mislim, da ima skupnost neizmerno moč, da naredi spremembe. Ni nam treba toniti globlje v tehnofevdalizem ali zaiti v totalitarni sistem, ki temelji na digitalnem življenju. Lahko se, recimo, odločimo, da bomo vzpostavili digitalno demokracijo, ki bo ljudem dopuščala tudi odklop. Mislim, da imamo dovolj svobodne volje, da se še lahko odklopimo. Prav odklop dojemam kot ključno besedo sedanjega časa, ki je tesno povezana z zasebnostjo."

  • Uredništvo

    6. 3. 2024  |  Družba

    Naslovnica nove Mladine / RAZLIKA JE OČITNA

    V petek izide nova Mladina! V deseti letošnji številki, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 8. marca, dalje, razkrivamo, da ima najpremožnejših 10 odstotkov lastnikov nepremičnin v Sloveniji v lasti 37 odstotkov vrednosti nepremičnin, najmanj premožnih 50 odstotkov lastnikov pa samo 16 odstotkov. Naslovnico je ilustriral nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič.

  • Uredništvo

    6. 3. 2024  |  Svet

    »Dogajanje v Gazi je vnovič razkrilo velike razpoke v evropski zunanji politiki«

    "Če je imela Ursula von der Leyen pri politiki do Moskve močno in široko podporo držav članic, je izraelsko-palestinska vojna drugačna zgodba. Njena pot in nastop v Izraelu hitro po Hamasovem terorističnem napadu na Izrael, ki je izzval nesorazmeren odziv izraelske vojske v Gazi, sta bila namreč za pomemben del evropske politične in splošne javnosti prekoračenje njenih pooblastil in celo škandal prve vrste zavoljo njene očitne pristranskosti. Tedaj je vladi Benjamina Netanjahuja tako rekoč prižgala zeleno luč za uporabo vseh sredstev v obračunu s Hamasom. Očitali so ji, da je prestopila vse meje, ko Izraela ni odločno in jasno pozvala, naj pri napadu na Hamas v Gazi spoštuje mednarodno humanitarno pravo."

  • Uredništvo

    6. 3. 2024  |  Politika

    »Želela bi si, da bi ženske večkrat odreagirale na šovinistične opazke moških«

    "Želela bi si, da bi ženske večkrat odreagirale na šovinistične opazke moških. Zdi se mi, da včasih kar utihnemo in pustimo, da gre mimo. Treba se je oglasiti."

  • Uredništvo

    6. 3. 2024  |  Družba

    »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!«

    V Iskrinem Delovnem odboru za feminizem tudi letos pripravljajo feministični protest ob 8. marcu, ki se bo začel ob 16.00 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Osrednji slogan shoda je »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!«. Letos postavljajo v ospredje reproduktivno delo, torej gospodinjsko in skrbstveno delo, ki je nevidno, neplačano oz. podplačano. "Zahtevamo podružbljanje reproduktivnega dela – da se vzpostavljajo in krepijo (ne pa krhajo) mehanizmi socialne države, ki lahko naše delo prenesejo z ramen posameznice v roke skupnosti," so zapisale članice Iskrinega Delovnega odbora za feminizem.

  • Uredništvo

    6. 3. 2024  |  Kultura

    »Usoda zidov je, da padejo. Ampak senca zidu ostane kot duh iz grozljivke.«

    "Nacionalna meja je mesto utelesitve centra moči, točka, kjer pokaže svojo pravo naravo. Paradoksalno so mejna območja hkrati prednja in zadnja plat. Navadno so daleč od centra moči in vendar ljudje (in narava) na območju meje najbolj neposredno izkušajo posledice pravil in zakonov, ki jih center moči določa. Spoznala sem mnoge ljudi, ki so jim meje izoblikovale življenja – lokalno prebivalstvo, begunce, nekdanje vojake iz časa hladne vojne …"

  • Uredništvo

    5. 3. 2024  |  Politika

    »Zavedati se moramo, da bruseljska politika pomembno kroji naša življenja«

    "Moja osebna ocena je, da smo nekako sprejeli povabilo Evrope, prišli k njej na večerjo, nismo pa je še povabili k sebi. Mogoče se nam zdi bruseljska politika nekoliko oddaljena ali pa drugorazredna tema, ampak zavedati se moramo, da pomembno kroji naša življenja."