Uredništvo
-
17. 7. 2022 | Politika
»Predsodki večine ne morejo krojiti ustavnih in zakonskih pravic manjšine«
"Ustavna demokracija je prebrisan sistem. Omogoča družbene spremembe, ki za večino še niso sprejemljive. Sprejemanje odločitev, ki jih večina ne odobrava, je za politično oblast – parlament in vlado – tvegano početje. Sprejemanje odločitev, ki so v nasprotju z voljo večine, lahko vodi v poraz na volitvah. Zato v ustavni demokraciji občutljive politične odločitve sprejema tudi vrh sodne oblasti. Ko je enkrat politični prostor napolnjen s populistično demagogijo, je praktično nemogoče doseči, da bi se oblast ljudstva preoblikovala v demokratični red, ki ne diskriminira manjšin."
-
17. 7. 2022 | Politika
Več dilem o prihajajočih predsedniških volitvah
"V teh dneh, ko nekateri še napovedujejo kandidature za predsedniške volitve, je pred nami več dilem, na katere nimamo konkretnih odgovorov, lahko pa na osnovi izkušenj iz preteklosti skušamo predvideti potek predsedniške kampanje v prihodnjih nekaj mesecih, nemara pa tudi celo sam razplet. Glede na trenutni razpored kandidatur, razpoloženje volilnega telesa in politično moč posameznih strank se pred nami izrisuje krajina, ki nima povsem jasnih obrisov, bi pa lahko za zdaj ocenjevali, da smo še najbližje scenariju treh kandidatov, dveh z leve in enega z desnega pola, ki smo ga spremljali na volitvah leta 2007."
-
16. 7. 2022 | Družba
»To je ta svobodni Zahod, ki smo ga dobili«
"Vse to tekmovanje nas proti njim, Zahoda proti Rusiji, je zelo nevaren ideološki konstrukt, ki služi nadaljevanju vojne in zaslužkom vojne industrije. Novice o dobavi orožja ukrajinski vojski, ki je tako napredno, da ga vojaki ne znajo uporabljati, ilustrira še eno od tez Güntherja Andersa. Kadar napredek zamenja orožje, je končni cilj dokončna likvidacija tega orožja, iztrošenje."
-
16. 7. 2022 | Družba
»Kljub znanju, ki ga imamo, se počasi odzivamo na resne globalne izzive«
"Kljub znanju, ki ga imamo, se počasi odzivamo na resne globalne izzive, kot so, recimo, podnebne spremembe zaradi kopičenja toplogrednih plinov v ozračju. Prav tako so, vsaj v nekaterih državah, državljani dokaj neuspešni pri preprečevanju poskusov, da bi jim odpravili že pridobljene pomembne pravice in svoboščine."
-
14. 7. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: LEPO JE BILO NA OBLASTI
Jutri izide nova Mladina! Ilustracijo na naslovnici je ustvaril nagrajenec Prešernovega sklada in Mladinin hišni karikaturist Tomaž Lavrič, za oblikovanje pa je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Več o tem, kako so si Janševi funkcionarji tik pred odhodom z oblasti razdelili več kot 230 tisoč evrov posebnih nagrad za neizkoriščeni letni dopust, preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 15. julija, dalje. #Mladina28
-
13. 7. 2022 | Svet
»Putin računa na to, da se bo Evropa prej ali slej politično utrudila«
"Putin je prepričan, da je čas na njegovi strani. Hkrati računa na to, da se bo Evropa, ki za zdaj podpira vojno v Ukrajini, prej ali slej politično utrudila (fatigue) in da njeni državljani ne bodo več pripravljeni nositi stroškov vojne ob istočasni energetski in prehranski draginji ter visokih stroških oboroževanja. Tega problema Putin, ki se opira na avtokratsko vladanje, doma nima, drugače je v demokracijah, kjer so se politiki v času volitev prisiljeni odzivati na nezadovoljstvo državljanov. V nekaterih državah, na primer v Nemčiji, Franciji in Italiji, se to namreč že dogaja. Te države resda Ukrajino vojaško podpirajo, vendar hkrati iščejo priložnost za miroljubno rešitev vojaškega konflikta, kar ne bi smelo presenetiti, če spomnimo, da so ustanovitelji EU mir zastavili kot visoko evropsko vrednoto."
-
13. 7. 2022 | Družba
»Komunistično diktaturo ste zamenjali z diktaturo maksimiziranja potrošništva«
"Da, potrošništvo do maksimuma, druge izbire ni. To je konec politike. Če se neusmiljeno izrazim, ste v vzhodni Evropi 30 let nazaj zamenjali komunistične diktature z diktaturo maksimiziranja potrošništva. Nisem čisto prepričan, katera od obeh je boljša, a obema je skupno to, da prave politike v resnici ne premoreta. Politika je trenje mnenj o tem, kakšno družbo in svet hočemo zgraditi. Vse tiste, ki so resnično zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb, poskušam prepričati, naj nehajo govoriti o podnebju in začnejo razmišljati o procesih, kako svet spremeniti politično in socialno. Le to bi lahko prineslo spremembe za okolje."
-
13. 7. 2022 | Kultura
V Galeriji Kresija bodo danes, 14. julija ob 19. uri odprli razstavo Tine Kolenik z naslovom V imenu ljudstva, ki prikazuje portrete, na katerih umetnica imitira osem splošno znanih zgodovinskih likov, vladarjev, ki so v različnih obdobjih tako in drugače krojili usodo ljudi. Projekt je nastajal štiri leta, zbranih pa je bilo približno 1.000.000 vžigalic, ki so bile kupljene v različnih državah sveta, Odprtje razstave bo pospremila avtorska glasba Alda Kumarja.
-
12. 7. 2022 | Družba
Sedemletni dolg ustavnega sodišča
"Ne glede na to, da ni dvomov o tem, da izenačitev istospolnih življenjskih skupnosti s heterospolnimi ne pomeni glede pravice do sklenitve zakonske zveze nič drugega kot zgolj dosledno in precej očitno izpeljavo načela enakosti pred zakonom iz 14. člena ustave, je bilo potrebnih dolgih sedem let, da je ustavno sodišče sprejelo odločitev, ki jo je pred sedmimi leti samo bojkotiralo, z dopustitvijo naknadnega zakonodajnega referenduma o ustavni pravici neke manjšinske skupine. Državni zbor je prav zato, da takšnih situacij ne bi bilo, pred tem celo dopolnil 90. člen ustave z določbo, da 'referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost'. "
-
12. 7. 2022 | Družba
»Če bi bile korporacije ljudje, bi bile sociopati«
"Okoljska pravičnost zajema strukturni problem, ki pripelje do neenakomerne porazdelitve koristi in škode v odnosu do okolja. Majhen delček človeškega prebivalstva se okorišča na škodo vseh ostalih. Distribucija podnebne in okoljske škode je močno neenakomerna in se prekriva z ekonomsko neenakostjo. Pravičnost bomo dosegli, ko bomo izpolnili tri kriterije, in sicer priznanje, reprezentativnost in distribucijo. Koga bomo priznali kot moralno upravičenega? Potem je tu proceduralna pravičnost, kdo vse je zastopan in ima glas odločanja in kdo ne? Distribucija pa bo prinesla efekt pravičnejše prerazporeditve okoljske škode skozi prostor in čas, ko bomo odločitve začeli sprejemati drugače."
-
12. 7. 2022 | Politika
»Vladati ni enostavno, sploh pa ne v časih, ki prihajajo«
"Pričakovanja javnosti so bila očitno velika, vlada pa je od prevzema oblasti predvsem prioritetno brezkompromisno kadrovala. Res je, da niti ne toliko politično, pač pa je zajemala predvsem iz bazena interesnega kroga ljudi, ki obkrožajo Goloba, in pri tem njegovi koalicijski partnerici nista bistveno participirali. K temu niti nista bili pripuščeni. To iskreno priznava Tanja Fajon, češ da jih v Gibanju Svoboda pogosto spomnijo na realnost, da imajo v parlamentu 41 poslancev, SD pa le sedem. Pri Levici, ki ji ankete že štiri mesece kažejo precej manj podpore kot pred volitvami, pa se zdi, da se prepušča konformizmu."
-
12. 7. 2022 | Politika
»To, kar ga je prineslo na oblast, ga tudi odnaša z nje. Laži. Laž za lažjo.«
"Borisa, politično Madonno, blondinca z rokerskim številom otrok (sedem do osem, ni namreč znano, ali ima enega ali dva zunajzakonska otroka) in edinega politika, ki v Britaniji in po svetu ni potreboval priimka in glavnika, da bi vedeli, kdo je, je odnesel cunami več kot petdesetih odstopov sodelavcev njegove vlade. V otroških letih je želel postati kralj sveta. Zdaj pravi, da je žalosten, ker se je moral odpovedati najboljši službi na svetu. Večina Otočanov je vesela, da se poslavlja z oblasti, na katero so ga prinesle laži o brexitu. To, kar ga je prineslo na oblast, ga tudi odnaša z nje. Laži. Laž za lažjo."
-
11. 7. 2022 | Politika
»Ministrstvo je najšibkejši člen zdravstvenega sistema«
"V temeljno zakonodajo za zdaj ne bomo posegali, saj je ne moremo spremeniti v enem mesecu. Poleg tega je v zdravstvu nerešenih toliko stvari, da hitremu urejanju sistema ne bi bila kos nobena multinacionalka s svojimi dobro plačanimi zaposlenimi. Vedel sem, da bo tako, a si tudi sam nisem povsem predstavljal, kaj vse je v preteklosti obstalo. Težave bomo reševali po korakih, tako da si bomo zastavljali cilj za ciljem."
-
11. 7. 2022 | Politika
»Norost je, da kdorkoli pravi, da ima Izrael pravico do samoobrambe«
"Bilo je zelo žaljivo, predvsem zato, ker sta tedanji avstrijski premier Sebastian Kurz in zunanji minister Alexander Schallenberg javno izrazila sočutje z izraelskimi žrtvami, ne pa s civilnimi žrtvami palestinskega prebivalstva. Ne pričakujem, da bosta sočustvovala z žrtvami med pripadniki Hamasa, ampak če si civiliziran človek, sočustvuješ z vsemi civilnimi žrtvami, ne glede na to, čigave so. Še posebno, ker je bilo na izraelski strani zgolj za desetino civilnih žrtev v primerjavi s Palestino. Če sem povsem natančen – gre za čisti rasizem. Ko sem enako rekel v avstrijskih medijih, so me obtožili, da sem kot diplomat prestopil mejo, ampak druge razlage preprosto nimam. Če si odgovoren politik, ne moreš sočustvovati s civilnimi žrtvami samo ene strani. Je torej naša kri manj vredna?"
-
10. 7. 2022 | Družba
»Država je teater in vsak teater potrebuje dobro scenografijo«
"Država je teater in vsak teater potrebuje dobro scenografijo. Vsaka nova politična vladavina točno ve, kakšne scenografije noče. Noče tiste prejšnje, saj želi odločno prerezati vez s preteklostjo. In kako do tega? Z nečim, kar je vidno, idealno, s 'pestrim koloritom'. S scenografijo - z glasbo, umetnostjo, grafičnim oblikovanjem, arhitekturo."
-
10. 7. 2022 | Politika
»Mislim, da je v slovenskem političnem prostoru zelo zdravo, da imamo liberalno sredino«
"Mogoče bo zvenelo nenavadno, ampak mislim, da je v slovenskem političnem prostoru zelo zdravo, da imamo liberalno sredino. Dolga leta smo imeli zelo razdeljene in razbite liberalne stranke, tako da je čisto koristno, da je ta prostor spet zapolnjen. Je pa v Sloveniji dovolj prostora tudi za močno levosredinsko stranko, kot je SD. Seveda smo zdaj šli skozi neko turbulentno obdobje tudi kot stranka in tega ne skrivamo. Opraviti smo morali resno analizo, zakaj slab rezultat na volitvah in kaj se je dogajalo. Pri tem je treba upoštevati več vidikov, enoznačnega odgovora ni. Zagotovo pa si želim, da bomo okrepili stranko. Socialna demokracija ima mesto v vsaki družbi, naslavlja ključne izzive, kako dejansko zagotoviti socialno državo ter varnost in dostojanstvo vseh ljudi, in zelo se bom trudila, da bomo po parlamentarnih volitvah, ki so bile očitno neki referendum zoper Janeza Janšo, zdaj lahko z lokalnimi in predsedniškimi volitvami spet izboljšali svoj položaj."
-
10. 7. 2022 | Politika
»Borut je predsedniško funkcijo zreduciral na definicijo strahu«
"Borut je predsedniško funkcijo zreduciral na definicijo strahu. Okrog je prazen, znotraj pa ga nič ni. Predsedniška figura je simbolno postala vakuum. Praznina in nič, ki vzbuja strah. Strah, da je nekaj narobe. Pogost klic se je nanašal točno na to čisto umanjkanje: le kje je zdaj predsednik? Njega enostavno ni bilo, ker ga v tej praznosti sploh ni moglo biti. In tisto, česar ni, povzroča nelagodje. Skratka, je boj za dediščino boj za ta občutek nelagodja?"
-
9. 7. 2022 | Politika
»To ni le privatizacija RTV, ampak njena politizacija in putinizacija«
“Stranka SDS skuša prek svojih politično nastavljenih ljudi s pomočjo Grimsovega zakona uzurpirati popolnoma vse položaje na RTV. Odločati želi o vsakem vidiku delovanja. Tega ne boste videli v nobeni drugi evropski državi. To ni le privatizacija RTV, ampak njena politizacija in putinizacija. Takšne kadrovske prilastitve RTV v 30. letni zgodovini Slovenije in delovanja RTVS še ni bilo.”
-
9. 7. 2022 | Politika
»V Ukrajini gre za spopad med Rusijo in ZDA, v katerem nobena stran ne sme izgubiti«
"V Ukrajini gre za spopad med Rusijo in ZDA, v katerem nobena stran ne sme izgubiti. Če izgubijo ZDA, bodo izgubile svojo vlogo hegemona v svetu, težišče gospodarskega in političnega vpliva se bo premaknilo proti državam BRIC (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Če izgubi Rusija, bo ta postala kaotična vazalna država, kot je bila v času Borisa Jelcina."
-
7. 7. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: GLAVOBOL
Jutri izide nova Mladina! Fotografijo na naslovnici je ustvaril Luka Dakskobler, za oblikovanje je poskrbel Ivian Kan Mujezinović. Več o izgubi 300 milijonov evrov evropskih nepovratnih sredstev kot posledici nepremišljenega zadolževanja Janševe vlade in predvolilnega ustvarjanja gospodarske rasti preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 8. julija, dalje. #Mladina27
-
7. 7. 2022 | Družba
»To, česar smo bili deležni zadnja leta, je samo po sebi nekakšna burleska«
"V Sloveniji je politična satira izrazito dvorezen meč: mnogi so veseli, da si jih skritiziral, zato satira pogosto nima pravega učinka. To, česar smo bili deležni zadnja leta, je že po normah zdravega razuma samo po sebi nekakšna burleska. Kako boš iz tega sploh naredil satiro? Ti butalci in njihove nebuloze so že same po sebi tako nerodni in tragikomični, da jih enostavno ne moreš pokazati v še bolj karikirani ali satirični maniri. Tega ne moreš pokazati boljše, kot so to storili sami."
-
7. 7. 2022 | Družba
»Zadnje volitve so pokazale, da Slovenija mogoče vseeno ni tako zelo nezrela demokracija«
"Všeč mi je, da so zadnje volitve pokazale, da Slovenija mogoče vseeno ni tako nezrela demokracija in da so v naši državi še vedno neki standardi, ki si jih ljudje želijo vzdrževati. Obstaja velika kritična masa ljudi, ki si želijo demokratične družbe, v kateri bi bilo čim manj korupcije in kjer bi profesionalizem lahko zmagoval - in to je težko povoziti. Je pa ta optimizem seveda relativen. Volitve so prišle še pravi čas. Če bi bile leto kasneje in bi SDS v tem času uspelo izpeljati še preostale načrte, bi bile razmere drastično drugačne."
-
7. 7. 2022 | Politika
»Bistvo EU je vladavina prava, česar Hrvaška še ni ponotranjila«
"Nova vlada se vrača k arbitražni razsodbi, a je ne bo poskušala implementirati na način, kot je to počela vlada Mira Cerarja, saj se je pot pravnega pritiska končala v sodnih dvoranah. Bistvo EU je vladavina prava, česar južna soseda še ni ponotranjila, zato v duhu dobrih sosedskih odnosov ni smiselno blokirati Hrvaške na poti v schengensko območje in evrsko skupino, če država izpolnjuje pogoje. Prosti prehod južne meje in skupna valuta bosta olajšali življenje med državama. Slovenski strani pa ne ostane nič drugega, kot da vztrajno blokira vse hrvaške poskuse obiti arbitražno razsodbo, ki se bodo gotovo še pojavljali. Dolgoročno bo arbitražna meja vzpostavljena po naravni poti."
-
7. 7. 2022 | Družba
»Naš mali kraj je postal arena za predstavo, v kateri Evropa uničuje samo sebe«
"Prepoznala sem, da se na tem majhnem koščku zemlje dogaja nekaj velikega: popolnoma napačno soočanje Evrope s spremembami, ki jih ni mogoče ustaviti. Naš mali kraj je postal arena za predstavo, v kateri Evropa uničuje samo sebe. Evropa noče razumeti, da so migracije dejstvo. Prišel je račun za vse vojne in ekološke katastrofe. Migrirajo ljudje od Kirgizije do Maroka in podsaharske Afrike. Zdaj prihajajo tudi begunci s Kube. Lahko se pogovarjamo o tem, ali smo za ali proti, ampak zdaj je že prepozno. Vprašanje je le, kaj storiti. Jasno je, da se na mejah izvršuje maltretiranje lokalnih prebivalcev, uničuje se gospodarstvo, uničuje se narava, obenem pa poteka fizično maltretiranje, mučenje, zloraba migrantov. To je dobrodošlica, ki jim jo izreka Evropa. Žica pa je simbol vsega, kar se dogaja."
-
6. 7. 2022 | Družba
"Kot otrok sem želela postati detektivka. Odraščala sem v jugoslovanski republiki Sloveniji kot pripadnica madžarske narodnosti v dvojezični družini in okolju, tako da diplomatski poklic vendarle ni bil naključje. Tesno je povezan z okoljem, iz katerega izhajam in kjer sem odraščala, na stičišču treh-štirih kultur in jezikov, poleg slovenske in madžarske tudi hrvaške in avtrijske. Doma smo govorili madžarsko, z Goranom, prvim prijateljem iz soseščine, sem se pogovarjala v slovenščini, naslednji sosedje s tremi sinovi pa so bili iz Bosne. Tako je bil moj prvi nauk iz otroštva, da lahko ljudje govorijo različne jezike, imajo različne navade in so jim všeč različne stvari, vendar to ne določa, ali so dobri ali slabi. Naučila sem se sprejemati raznolikost."
-
6. 7. 2022 | Politika
»Poslanci mnogih strank nimajo časa za tisti del službe, kjer se javno sooča in odloča«
"Ko sem ta teden prebrala, da je predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič na seji navedla imena poslancev, ki so brez opravičila izostali, in požela bes, ne le SDS, ki res ne zna drugega, kot da zganja cirkus, ampak tudi SD, sem se spremenila v smejočo limono."
-
6. 7. 2022 | Politika
»Predsednika republike se ne izbere na predsedniški tekmi«
"Predsednika republike se ne izbere na predsedniški tekmi. Pa čeprav pogosto slišimo tovrstno izrazje, kakor da bi šlo za povsem nezaznamovan pojem. To ni tekma. Niti tekmovanje. Še manj bitka. To so volitve. Ne gre za to, kdo bo zmagal, ampak za to, kdo bo izvoljen. Če govorimo o volitvah kot o tekmi, jih s tem zvedemo na nižjo raven od te, ki jim pripada. Pri tekmovanju si vsak tekmovalec želi zmage, pri volitvah pa si vsi želimo spregovoritve ljudstva. Če na tekmi častimo zmagovalca, pri volitvah častimo – volitve. Ta pomisel me spomni na običaj v spodnjem domu britanskega parlamenta, ki veleva, da novoizvoljenega predsednika tega zbora dobesedno zvlečejo na govorniško mesto. Kakšna tekma neki. No, pa tudi, če že nimamo kralja, za katerega bi po definiciji vedeli, da si svojega služabništva ni izbral sam, lahko konec koncev lepe pravzore glede ponižnega odnosa do ljudstva najdemo v ustoličevanju karantanskih knezov, takrat sicer z obratno dinamiko: s klofuto novemu knezu."
-
5. 7. 2022 | Družba
»Država sama ne more, včasih pa celo noče pokriti vseh potreb družbe«
"Tisti, ki delo nevladnih organizacij označuje kot grožnjo, nagajanje in podobno, ne razume ali namerno zanika, da država sama ne more ali včasih celo noče pokriti vseh potreb družbe ter da za to potrebuje nevladne organizacije. So področja, kjer država v celoti odpove, na primer pri pomoči revnim, obnemoglim, žrtvam nasilja v družini. Nekatere oblike pomoči nevladne organizacije nudimo v dogovoru z državo, ostale pa financiramo iz evropskih, drugih in tudi lastnih sredstev. Sistem dostopa do javnih sredstev pa je enak kot za podjetja, ki za državo gradijo bolnišnice, ceste ali drugo infrastrukturo. Država daje v podizvajanje tisto, česar ne zna ali ne zmore sama. In enako kot podjetja moramo tudi mi izkazovati strokovnost, doseči zastavljene cilje, dokazati smotrno porabo sredstev ..."
-
5. 7. 2022 | Politika
»Kdor misli, da je janšizem izginil z Janšo, se prekleto moti«
"Mislim, da se je pri njem na neki točki videlo, da se ne zna več brzdati in da je ven začel sekati njegov ego. Ja, na neki bizaren način je javnosti pokazal, da je navsezadnje le človek, ne neki mitološki junak desnice."
-
5. 7. 2022 | Svet
»EU se je znova pokazala kot politična tvorba, ki skrbi samo za interese zahodnega kapitala«
"Vsi, ki so od EU pričakovali socialnost, objektivnost, nepristranskost in kar je še podobnih stvari, so se ušteli. EU se je znova pokazala kot politična tvorba, ki skrbi samo za interese zahodnega kapitala, za vse druge pa tako in toliko, kakor in kolikor ustreza temu kapitalu. Zato tudi zelena luč Ukrajini za vstop v EU."
