Luka Volk
-
Ob tem, ko je Bruselj sprožil pravni postopek proti nedavno sprejetemu madžarskemu zakonu, ki v izobraževalnem procesu prepoveduje širjenje vsebin z namenom krepitve ozaveščenosti glede skupnosti LGBTIQ+, je madžarski premier danes napovedal referendum okoli spornega zakona. Ob tem je »bruseljske birokrate« obtožil izrabljanja moči in na državljane apeliral, da se Bruslju skupaj uprejo.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Politika
»Ključen je bil razpad zaupanja,« brez večjega obotavljanja na vprašanje, kje smo zavozili strategijo cepljenja, odgovarja socialni psiholog dr. Vlado Miheljak, profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki se že desetletja ukvarja z analizo javnega mnenja. Postopen razkroj zaupanja lahko sicer pripišemo številnim dejavnikom – vse od usodnega »pejmo se mal’ hecat« takratnega uradnega vladnega govorca, nejasnim ukrepom, ki se jih niso držali niti politiki sami, pretresanjem strokovne skupine za covid-19, do vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki je oglaševalsko kampanjo za cepljenje razumel zgolj kot še en način za kanaliziranje javnega denarja vladi naklonjenim medijem in strankarskim sopotnikom. »A pomemben je tudi en konkreten dogodek – ravno ko je bil interes za cepljenje res velik, se ljudje niso mogli cepiti, po drugi strani pa smo lahko gledali, kako se poslanci in ministri, ves politični razred, ki poka od zdravja, pred vsemi cepi,« pove Miheljak. Lahko bi argumentirali, da je šlo takrat za poskus obnovitve vere v cepivo, ki ni uživalo ravno velikega zaupanja ljudi, AstraZenece. A se je ta v celoti izneveril – v času, ko so kronični bolniki in starejši ljudje še vedno čakali, kdaj bodo lahko prišli na vrsto za cepljenje, »smo namesto ljudi, ki bi jim zaupali, gledali, kako se cepijo trenutno verjetno najbolj osovraženi ljudje v državi«.
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Družba
Številni tuji študenti ne vedo, ali bodo lahko nadaljevali študij v Sloveniji
»Ne vidim več končnega cilja. Moji načrti so porušeni. Zakaj naj se učim, za kakšno prihodnost naj se borim? Počutim se, kot da ta država išče način, kako naj nas vse izžene iz Slovenije.«
-
16. 7. 2021 | Mladina 28 | Svet
Ostal brez akademije, ki naj bi vzgajala desničarske gladiatorje
Steve Bannon – nekdanji urednik spletnega portala Breitbart in nekdanji politični strateg Donalda Trumpa – je leta 2018 napovedal križarski pohod po Evropi, ki pa se je za zdaj končal klavrno. Razblinjajo se še ene sanje – italijanski sodni svet se je namreč pred tedni odločil, da mora Bannon, skupaj z direktorjem katoliškega Inštituta za človeško dostojanstvo (DHI) Benjaminom Harnwellom, dokončno zapreti akademijo za bodoče suvereniste in »kulturne bojevnike« v samostanu Trisulti.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Revizija po nareku velikega osamosvojitelja Janeza Janše
V počastitev 30-letnice samostojnosti Slovenije je na Brdu zrasel spomenik Demosu, v Poljčah spominska plošča v spomin na razpravo o smernicah za obrambo Slovenije, na predsedniški palači še ena v čast osamosvojiteljem in na Cankarjevem domu druga, posvečena ustanovitvi Svetovnega slovenskega kongresa. Ravno prejšnji konec tedna pa je bil med eno od prireditev ob 30-letnici samostojnosti države odkrit še spomenik v obliki križa, posvečen prvi maši za slovenske vojake. Postavili sta ga Občina Ivančna Gorica in Slovenska vojska.
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Politika
Internet utegne biti hecna reč in radi pravimo, da na njem stvari ostanejo za vedno. Ravno prejšnji teden je preteklost, z manjšo pomočjo slovenske tvitosfere, prišla strašit Edvarda Kadiča, ta hip verjetno najpomembnejšega svetovalca vladnega urada za komuniciranje (Ukom), ki naj bi bil odgovoren za vodenje promocije cepljenja. A kako naj bi to sploh uspešno počel, če izkušenj z vodenjem takega projekta nima, predvsem pa je – anticepilec?
-
9. 7. 2021 | Mladina 27 | Družba
Se je Facebook res poskušal vmešati v referendum o vodah?
Pobudniki referenduma proti škodljivemu zakonu o vodah so se s številnimi težavami spoprijemali že med zbiranjem podpisov za sklic referenduma, ko se je začelo predčasno glasovanje, pa so se težave samo še stopnjevale. Ena od njih je bila povsem nova in zato še posebej zanimiva. Mar je res mogoče, da je Facebook nekaterim uporabnikom namerno onemogočil deljenje vsebin v povezavi s podporo nedeljskemu referendumu?
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Odtekanje javnega denarja v strankarska trobila
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi stranka NSi, je septembra 2020 začelo projekt Sodelovalnica, s katerim naj bi spodbujalo medgeneracijsko zaposlovanje. A tudi tukaj so, podobno kot pri oglaševanju obrambnega ministrstva, očitno prevladali zasebni interesi – kampanja kaže znake preusmerjanja davkoplačevalskega denarja z oglaševalskimi pogodbami mimo uradnih oglaševalskih strategij. Drugače kot pri obrambnem ministrstvu so bila za to oglaševalsko kampanjo prispevana tudi sredstva Evropskega socialnega sklada.
-
2. 7. 2021 | Mladina 26 | Politika
Generalni sekretariat vlade namerava pod Gregorčičevo ulico zgraditi podzemni prehod, ki bo povezoval stavbo sekretariata – se pravi stavbo, v kateri je tudi kabinet predsednika vlade – s prostori vlade na drugi strani ulice. Ker bo prehod posegal na območje ostankov zunanjega jarka nekdanjega obzidja rimske Emone, je sekretariat v skladu s kulturnovarstvenim mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) primoran najti tudi izvajalca arheoloških izkopavanj in raziskav ob gradnji.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Dolge lovke propagandnega aparata stranke SDS
Propagandni aparat stranke SDS se širi. Ob bok štiriindvajsetim strankarskim trobilom – pretežno lokalnim derivatom Demokracije in Nove24, kot so Utrip Ljubljane, Moje Posavje, e-Maribor in podobni – se pridružujejo štirje novi. Družba Nova obzorja je namreč v razvid medijev pred kratkim vpisala spletne portale Po poteh, Ljudski glas, Kulturni marksizem in Slovenski šolar. Kot zatrjuje direktor družbe Jože Biščak, si prizadevajo, da bi začeli delovati do konca julija.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Družba
Ko si je aprila naključni obiskovalec Parka Brdo pri Kranju želel ogledati najbolj celosten prikaz kiparstva poznih štiridesetih in petdesetih let na prostem v Sloveniji, je obstal odprtih ust pred praznim podstavkom – eden od osmih kipov iz zbirke, posvečene tematiki narodnoosvobodilnega boja, je čez noč izginil. Šlo je za kip Josipa Broza - Tita, delo slavnega hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića. Ker mu ni bilo povsem jasno, kaj bi se kipu lahko pripetilo – na podstavku namreč ni bilo nobene razlage, zakaj je kip preprosto izpuhtel v zrak –, se je odločil, da se obrne na Zvezo borcev NOB v Kranju, a je s to novico presenetil celo njih. Nato sta poleg Tita izginila še dva kipa. Tako se je začela saga o izginulih kipih, za katere še vedno ni povsem jasno, kam so izginili in kdo je odgovoren za njihovo izginotje. Seveda pa so izginili kmalu po tem, ko je Brdo kot svojo nadomestno rezidenco začela uporabljati vlada Janeza Janše.
-
24. 6. 2021 | Mladina 25 | Politika
Preiskovalno-novinarski spletni medij Oštro in inštitut Danes je nov dan sta ustvarila spletno platformo Obljuba dela dolg. Ob tem sta zapisala, da »v Sloveniji vlada visoko nezaupanje v delo politikov, kar predstavlja pomemben del krize demokracije«. Nezaupanje nato vodi v razočaranje nad politiko, »kar v začaranem krogu ohranja nizko udeležbo v različnih političnih procesih, kot so volitve, s tem pa nizko legitimnost odločevalcev,« so še zapisali. Eden ključnih razlogov za to naj bi bil po njihovem mnenju manko preprostih orodij, ki bi redno spremljala delo politikov in uresničevanje njihovih obljub – in ravno to vrzel nameravajo zapolniti.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Politika
Polni športni dogodki, maše in romanja, mrtva kultura
Epidemije je konec, nekateri ukrepi ostajajo. Ti se nanašajo predvsem na prireditvene dejavnosti, ki so trpele hude posledice v vsem času epidemije.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Družba
Na oknih ministrstva za kulturo so se konec prejšnjega tedna pojavili rumeni kljukasti križi. Grafiti, ki jih je bilo mogoče brez večjih težav odstraniti, so nastali kot odziv na odločitev ministrstva, da podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, ki ga zastopa »domoljub« in vidni obraz Rumenih jopičev Urban Purgar. Sporočilo akcije je bilo jasno – ministrstvo skupaj s trenutno vlado (znova) odkrito podpira organizacije, ki simpatizirajo z neonacizmom.
-
18. 6. 2021 | Mladina 24 | Družba
»Slovenija nam je zaprla vrata«
Marija Jeremić je študentka primerjalne književnosti. Bolj kot proza jo zanima poezija in rada pove, da dobre v Sloveniji ne primanjkuje. Slovenski jezik je namreč prvič slišala ravno iz ust pokojnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki se je ob obisku v Srbiji odločil svojo poezijo brati v srbskem in tudi slovenskem jeziku. Pred devetimi leti se je preselila v Slovenijo, kjer je dokončala srednjo šolo in vpisala študij na ljubljanski filozofski fakulteti. Danes dokončuje magisterij in se obenem že spogleduje s svojim naslednjim izzivom – z doktoratom iz primerjalne književnosti. A njeno življenje bi se po devetih letih bivanja tu – podobno kot številnim tujim študentom – lahko kmalu drastično spremenilo.
-
11. 6. 2021 | Mladina 23 | Politika
V vladnem uradu za komuniciranje (Ukom) so se očitno odločili, da zasnovana podoba predsedovanja, ki je nastala pod Šarčevo vlado in za katero je ta odštela 11 tisoč evrov, ni bila dovolj dobra. Tako so že izdelan logotip, izbran na natečaju kot najboljši izmed prispelih 33 del, zavrgli in si izmislili novega. Namesto razpisa novega natečaja so se odločili, da bodo oblikovanje raje prepustili svojemu hišnemu oblikovalcu.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Družba
Krepitev domoljubja za večjo nacionalno varnost
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je objavila razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2021« v letu 2021. Predmet razpisa, ki so ga pripravili v vladi in uradu predsednika države, sta izbira in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev razpisa v zvezi z določanjem razvojnih usmeritev in politike na posameznih področjih javnega interesa. Med številnimi temami se je znašla tudi ena, poimenovana »Mladi in domovina«.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Družba
Na stiske na protestih opozarjajo tudi študenti
Že mesec dni je na petkovih protestih prisotna Študentska fronta. Gre za samoorganizirano skupino študentov – velik del se jih je protestov udeleževal že prej –, ki bi rada opomnila tudi na težave, s katerimi se je v zadnjem letu spoprijemalo študentovstvo. Podobno kot prejšnje petke so se člani Študentske fronte tudi ob vseslovenski vstaji 28. maja zbrali pred ljubljansko univerzo. Še preden bi lahko odrinili proti Prešernovemu trgu, pa so k njim pristopili policisti.
-
4. 6. 2021 | Mladina 22 | Družba
Za novelo zakona o tujcih, ki je začela veljati pred kratkim, se kaže, da bo vstop v državo otežila čisto vsem – tudi tujim študentom. Določa namreč, da za izdajo začasnega dovoljenja za bivanje zaradi študija ne zadošča več izjava staršev o zagotovitvi zadostnih sredstev za študij, pač pa morajo po novem študenti dokazati, da imajo že pred vstopom v državo zagotovljena zadostna sredstva za preživljanje celotnega obdobja bivanja.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Politika
Obrambno ministrstvo in oglaševanje v skrajno desničarskih trobilih
Domen Savič iz zavoda Državljan D že od leta 2018 dejavno spremlja in analizira dotok javnega denarja do spornih medijskih vsebin. K temu ga je spodbudilo oglaševanje Telekoma in drugih državnih podjetij. V Studiu City je ta teden povedal, da so v zavodu portale, kot so Nova24, Iskreni.net in Domovina.je, identificirali kot neposredno povezane s strankama SDS in NSi in da ti »prek vzvodov moči ministrstev oziroma ostalih vladnih služb prek oglasov financirajo te medijske prakse«.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Družba
Igrišče Športnega društva (ŠD) Trnovo, ki je med prebivalci Trnovega še vedno znano pod imenom Partizan, je desetletja veljalo za središče družabnega dogajanja. Nato je prišla epidemija in z njo povezani ukrepi, zaradi katerih je bilo treba športni park zapreti. A poleg table, ki je zgolj začasno prepovedovala uporabo parka, se je nenapovedano pojavila še ograja. Trnovčani so čez noč ostali brez Partizana.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Družba
Našli smo izgubljenega bratranca karantanskega panterja
Na začetku meseca je iz urada vlade za komuniciranje ušla novica, da bodo eno izmed protokolarnih daril ob predsedovanju države Svetu EU manšetni gumbi, ki jih bo krasila podoba tako imenovanega karantanskega panterja. Nekoliko presenečeni – takega panterja namreč nismo poznali – smo se obrnili na priznane zgodovinarje, a so nam tudi ti zatrjevali, da tak panter ne obstaja. Ko smo se za dodatna pojasnila obrnili na Ukom, se je ta zavil v molk. S kupom vprašanj, a še vedno brez odgovorov, smo se zato ponovno odpravili po sledeh skrivnostnega mačkona.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Družba
»Kaj nas osrečuje kot družbo?«
Zadnje leto nas je zaradi epidemije pahnilo v digitalni svet, ki pa ga že leta oblikujejo velike korporacije. Med njih bi lahko šteli tudi Uber – taksi podjetje, ki se sicer veliko raje razglaša kot tehnološko –, za katerega se je slovenska vlada odločila pripraviti tudi posebno zakonsko podlago za delovanje. A digitalizacija je zdaj »tista« beseda, vlada se je odločila ustanoviti tudi svet za digitalizacijo, na njegov vrh pa postavila dolgoletnega Uberjevega lobista Borisa Marka Andrijaniča. Svet ima po eni strani lahko velik vpliv, hkrati pa bi lahko deloval zgolj v interesu peščice, popeljal pa naj bi nas proti tako imenovani četrti industrijski revoluciji. O tem, ali je za vsem skupaj kaj vsebine ali je to le neka forma, smo se pogovarjali s Filipom Dobranićem - Mukijem, hekerjem in programerjem skupine Danes je nov dan.
-
28. 5. 2021 | Mladina 21 | Kultura
Vrhniko poznamo po tem, da je rojstni kraj pisatelja Ivana Cankarja, še bolj znana pa je kot bogato arheološko najdišče. O dolgi zgodovini poselitve pričajo najdbe, ki izstopajo celo na svetovni ravni – poleg lesene osti, stare od 38 tisoč do 45 tisoč let, in ženske lobanje, ki velja za najstarejši najdeni skeletni ostanek na ozemlju Slovenije, je bilo na tem območju najdeno še najstarejše leseno kolo na svetu s pripadajočo osjo.
-
Protesti v podporo Palestini potekajo po celi Evropi, ne zgolj v Sloveniji
Na petkovem protivladnem protestu se je v Ljubljani spet zbrala množica več tisoč ljudi, ki je vladi postavila ultimat, naj v roku sedmih dni odstopi, sicer lahko prihodnji petek pričakuje »vseslovensko vstajo«. Poleg pozivanja k odstopu je protest minil v luči izražanja podpore Palestini. Protestnikom so se pridružili tudi člani gibanja za pravice Palestincev, ki so med drugim opozorili na neprimernost vladnega izražanja podpore Izrealu in izobešanje izraelskih zastav. Podobni protesti v podporo Palestini so v zadnjih dveh tednih potekali po celi Evropi.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Politika
Med čakanjem na muzej si oblast že postavlja spomenike
Dimitrij Rupel je ob odkritju spomenika Demosu na Račjem otoku na posestvu Brdo povedal, da se »zdi, da se zgodovina ponavlja, kot da smo se po tridesetih letih vrnili tja, kjer smo že bili«. V resnici je imel prav. Zadnje leto je bilo polno obujanja spominov na čas osamosvojitve, od oglašanja Jelka Kacina iz Cankarjevega doma do vsakodnevnih zgodovinopisnih utrinkov na vladinem profilu na Twitterju. Oblast dokončni monument svoji takratni in sedanji odličnosti načrtuje v podobi Muzeja osamosvojitve Slovenije. A da bi spomin na osamosvojitev ostal živ tudi v prehodnem času, si že sproti postavlja nova spominska znamenja – in stara skriva.
-
21. 5. 2021 | Mladina 20 | Družba
Španska vlada je odločila, da morajo podjetja za dostavo hrane s svojimi dostavljavci skleniti pogodbe o zaposlitvi. Odločitev je sprejela šest mesecev po sodbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da med dostavljavcem hrane in podjetjem Glovo obstaja delovno razmerje, h kateremu praviloma sodijo tudi vse socialne pravice. Italijansko tožilstvo se je enako odločilo že februarja.
-
Si bodo nasprotniki mask nadeli maske?
Proticepilci in nasprotniki nošnje mask ne gredo vedno nujno skupaj, a skoraj praviloma se oboji oklepajo teorij zarote. Najnovejša od slednjih namiguje, da naj bi ljudje, ki so se že cepili, lahko bili prenašalci, kot trdijo sami, umetno ustvarjenega virusa, ki naj bi izvajal »načrtovan genocid nad človeštvom«. Cepljeni naj bi tako po njihovem izločali proteine, ki so jih prejeli s cepivom, in širili okužbo, zaradi katere bi ženske lahko – med številnimi drugimi težavami – postale neplodne. Nova teorija zarote bi lahko nasprotnike nošnje mask in zanikovalce virusa prepričala v nepredstavljivo, ki je, da bi si nadeli maske in začeli ohranjati fizično distanco.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Politika
Ko se je javna uslužbenka in predsednica Bošnjaške kulturne zveze Slovenije (BKZS) Jasminka Dedić odločila, da bo v imenu organizacije spregovorila proti non-paperju, ji je bilo jasno, da ne bo šlo brez posledic. V pogovoru s sarajevskim časopisom Stav je že konec aprila povedala, da »od Janševe stranke lahko pričakujemo močne napade in obsodbe, saj Janša ne dopušča nikakršne kritike«. A če je pričakovala samo medijsko mašinerijo, ki je »kot kombajn – ko krene, zmelje vse«, se je zmotila – kohezijski minister Zvonko Černač naj bi zdaj namreč želel njeno glavo.
-
14. 5. 2021 | Mladina 19 | Družba
Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) velja za neprofitno in eno najštevilčnejših humanitarnih organizacij pri nas, zato se je smiselno vprašati, kako deluje. Pogosto se namreč, hote ali nehote, izkaže, da predvsem v interesu aktualne oblasti in svojega vodstva.