Kako živijo slovenski vplivneži?

Vplivneži ali influencerji so povsod, na družbenih omrežjih nanje naletimo vsak dan, kupujemo izdelke, ki jih predstavljajo, njihove objave in vloge pa klikamo iz radovednosti ali dolgčasa. O njih si ljudje ustvarjajo predvsem skrajna mnenja, nekateri njihovo življenje idealizirajo, drugi jih ne prenašajo, tretji so nanje ljubosumni. Njihova priljubljenost temelji na vsakdanjosti in podobnosti sleherniku, še vedno pa se vsi iz različnih razlogov sprašujemo, kako ti posamezniki dejansko živijo – oziroma ali od tega dejansko živijo. V zadnjem času je teh vprašanj toliko več, ker je partnerica predsednika vlade postala vplivnica Tina Gaber.

Študentko na praksi so napadli samo zato, ker je transspolna oseba 

Triindvajsetletna Lucienne-Beatrice Krstova se je rodila v Skopju, z družino se je nato preselila v Maribor, ko je še obiskovala osnovno šolo. Danes je magistrska študentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, tam študira pedagogiko in poučevanje anglistike, želi si biti učiteljica. V okviru študijskega programa opravlja 14-dnevno pedagoško prakso na eni od mariborskih osnovnih šol. A še preden bi se ta lahko sploh dobro začela, so že nastale težave. Na družbenih omrežjih se je našlo nekaj skrajnežev, ki so razkrili njene osebne podatke in to, na kateri osnovni šoli opravlja prakso, nato pa šolo začeli pozivati, naj ji prepreči stik z otroki. Samo zato, ker je transspolna oseba.

Išče se pravi moški

Valižanska pevka Bonnie Tyler je leta 1984 posnela skladbo Holding out for a hero (Čakam na junaka), v kateri se sprašuje, »kam so odšli vsi dobri moški in kje so vsi bogovi«, ki naj bi nam pomagali prebroditi najhujše. Glasbeni megahit, ki ga je še danes mogoče slišati na številnih plesiščih (ali pa vsaj po radijskih valovih), je opeval tradicionalno moške lastnosti in njihove adute – njihovo junaštvo in robatost, tisto pravo moškost, skratka.

TV komentar / Če smo onemeli mi, kako so šele Janša, Grims in njuni ljubi rumeni jopiči?

Bila so čisto navadna torkova večerna poročila na POP TV, torej oddaja 24ur, in je Darja Zgonc čisto mirno, kot da napoveduje, da vreme pač bo, izrekla naslednjo napoved prispevka: »Bo tako kot v avtoprevozništvu, gostinstvu in turizmu tudi v slovenskih cerkvah v ne tako daljni prihodnosti maševalo vse več tujcev? Kot ocenjujejo pristojni, zanimanje za duhovniški poklic močno upada, odgovor na kadrovsko stisko pa so, kot kaže, našli v redu Don Boskovih salezijancev. V Slovenijo so povabili že pet mladih misionarjev iz Afrike in Azije, ki želijo študirati na ljubljanski teološki fakulteti, postati duhovniki in maševati po slovenskih cerkvah.«

Grega Repovž

14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Uvodnik

Uvodnik / Kdo je na drugi strani?

Še nobeni vladi ni uspelo odpraviti dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki v resnici sploh ni zavarovanje. Dejansko so tri zavarovalnice zgolj inkasantska služba, ki pobira denar od prebivalcev in ga nato nakazuje javni zdravstveni zavarovalnici ZZZS, pri tem pa si obračuna svojo provizijo. Vse skupaj je blef, to ni zavarovanje, le zelo dobro izdelan privid, da gre za dejanske zavarovalne storitve.

Bo tokrat uspelo?

Pred točno 20 leti je na mizo tedanjega ministra za zdravje Dušana Kebra prišlo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je ministra – tako anekdota – do dna pretreslo. Poročilo je namreč med drugim govorilo tudi o pravičnosti financiranja zdravstvenih sistemov po svetu. Keber, tedaj minister v vladi Janeza Drnovška, je pričakoval, da bodo dobro ocenjeni, morda še en hvalospev. Leta 2003, pred vključevanjem v EU, je namreč Slovenija veljala za zgodbo o uspehu. Veljala je za državo, ki je v nasprotju z drugimi postsocialističnimi državami ohranila socialne vrednote. A ko je Keber tisto poročilo vzel v roke, je doživel hladen tuš.

Dr. Janez Vogrinc / »Inštrukcije so nekaj, kar je zame nesprejemljivo. V našem šolskem sistemu inštrukcije ne bi smele obstajati.«

Janez Vogrinc je dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Je tudi vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki jo je oblikovalo resorno ministrstvo. Politika veliko govori o reformah, tudi o šolski, a Vogrinc je zadržan, njegova strokovna komisija naj bi pripravila smernice, iz katerih bi se potem oblikovale spremembe. Stanje v šolstvu ni najboljše, primanjkuje učiteljev, veliko pa je sistemskih nedorečenosti, kot na primer vpis v srednje šole. Razlog za vse to je pravzaprav enostaven, že zadnjih nekaj mandatov šolski resor vodijo posamezniki, ki nimajo velike politične teže, hkrati pa so bili brez pravih strokovnih smernic. To naj bi se zdaj spremenilo. Vogrinc sicer zavrača tezo, da je njegova strokovna komisija le paravan, privid, za katerim se dogajajo druge stvari. Načrtovanje reforme naj bi bilo tokrat resno.

Nepremičninske evidence so državna skrivnost

Letos mineva 20 let od prvega poskusa odprave dopolnilnega zavarovanja. In 29 let od prvega poskusa, da bi v Sloveniji dobili nepremičninski davek.

Policijska ura je nedotakljiva

Ustavno sodišče je v obdobju epidemije sprejelo več pomembnih odločitev glede posegov v človekove pravice in načinov poseganja v človekove pravice, ki jih je izrekala tedanja vlada Janeza Janše. Za nekatere ukrepe so se o (ne)ustavnosti posameznega ukrepa izrekli celo za nazaj, potem ko posamezen ukrep ni več veljal, in s tem za naprej postavili omejitve prihodnjim vladam, ki bi želele na ta način omejevati človekove pravice. Odgovora na vprašanje, ali je policijska ura neupravičeno grobo omejevala naše pravice, očitno ne bomo dobili.

Predsednica parlamenta v Afriki / Prav je, da je šla, prav je, da je posvojila šimpanzinjo

Za slovenske diplomate se spodobi, da imajo nihilističen ali celo depresiven odnos do svojega poklica. Deloma je ta odnos utemeljen na dejstvih. V splošni politični kulturi je sprejeto pravilo, da se vsak politik spozna na zunanjo politiko, in takšen je tudi odnos javnosti do slovenske zunanje politike. Nanjo se, podobno kot na nogomet, spoznajo vsi. Vsi vedo, kako se mora Slovenija umestiti v odnosu do ZDA, Rusije, Kitajske in Nemčije. Zunanja politika se zdi kot vsaka druga rumena tema: nepomembna, a prav zato intrigantno kratkočasna.

N'toko

14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Žive meje

Komentar / Slovenija na ulicah

Slovenijo je zajela protestniška inflacija. Protestov je čedalje več, njihova vrednost pa je čedalje manjša. Že dolgo nismo videli tedna, ko se v prestolnici ne bi zbrala množica okoli te ali one iniciative, število obiskovalcev shodov pa je pravzaprav neverjetno – v dokaj rednem intervalu lahko vidimo po ulicah marširati od nekaj sto do nekaj deset tisoč protestnikov. Navadili smo se na prizore transparentov in zastav, kot da bi se Ljubljana spremenila v nogometno mesto, kjer se vsak teden igra derbi. A še bolj neverjetno je dejstvo, da te izjemne manifestacije povsem izzvenijo že v roku 24 ur. Še fuzbalske tekme imajo daljše medijsko življenje. Se še kdo spomni, da je pred dvema tednoma Ljubljano zasedlo okoli 40.000 upokojencev? Se je v zvezi z njihovimi zahtevami kaj zgodilo? Se bo čez dva tedna še kdo spomnil tisočih protestnikov shoda za javno zdravstvo? Naslednji teden bo nov protest z novo temo, ki bo poskušala priti do svojih pet sekund pozornosti v neusmiljenem medijskem ciklu.

Plačljivi splav

Slovenija je ena izmed vedno bolj osamljenih držav, kjer je pravica do splava že desetletja nekaj samoumevnega. Svetovni trend oteževanja in onemogočanja te osnovne ženske pravice je vedno močnejši. V Inštitutu 8. marec pa so opozorili, da je ta pravica tudi v Sloveniji protiustavno omejevana, saj je le 80-odstotno financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 odstotkov pa iz dopolnilnega, ki ga nimajo vse ženske, poleg tega pa so zavarovalnice zdaj napovedale občutne podražitve. S pozivom k spremembam na tem področju se je inštitut najprej obrnil na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je bil deležen razumevanja. Kot je pojasnila predsednica upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, se je s pobudo najprej seznanil upravni odbor ZZZS, nato pa še skupščina. »Oba organa sta dala zeleno luč za začetek postopka spremembe vrednosti odstotkov zdravstvenih storitev umetne prekinitve nosečnosti, oploditve z biomedicinsko pomočjo in sterilizacije.« In sicer tako, da bi se te pravice v celoti financirale iz obveznega zavarovanja.

Pahor ne skriva želje, da bi monetiziral svojo priljubljenost

Bivši predsednik države Borut Pahor je sprva dajal jasne signale, da bi se po izteku predsedniškega mandata rad znašel v diplomaciji. Vendar se mu želja očitno za zdaj ni izpolnila. Zato se je v maniri pravega vplivneža in kralja Instagrama odločil, da kapital, ki mu ga je uspelo pridobiti med dolgoletno politično kariero, unovči drugače. Tako je nastal Mastercardov podkast navdiha – podkast, ki ga, res je, sponzorira Mastercard in vodi Borut Pahor.