Nič od tega Violete Tomić tudi na parlamentarne volitve

V stranki Nič od tega so na evropskih volitvah po besedah nosilke liste Violete Tomić kljub malo finančnih sredstev dosegli dober rezultat in si okrepili prepoznavnost. Tomić je v prvi izjavi za javnost zatrdila, da v stranki ne bodo odnehali, in napovedala sodelovanje na parlamentarnih volitvah.

Delni rezultati / EPP, socialisti in liberalci naj bi obdržali večino v Evropskem parlamentu

Tri največje politične skupine v trenutnem sklicu Evropskega parlamenta - desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), levosredinski socialisti (S&D) in liberalci (Renew) - bodo glede na najnovejše delne izide tudi v novem parlamentu obdržale večino. Skupaj naj bi imele 403 sedeže, od tega EPP 184, S&D 139, Renew pa 80.

Ursula von der Leyen / »Zmagali smo na evropskih volitvah, smo najmočnejša stranka«

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po prvih objavljenih projekcijah potrdila zmago desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) na evropskih volitvah. Ob tem je obljubila, da se bo v novi sestavi Evropskega parlamenta borila proti ekstremizmu, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Evropski parlament tudi zapornik in pripornica

Na evropskih volitvah sta bila glede na delne izide izvoljena tudi predstavnika, ki sta trenutno v priporu oziroma zaporu. V Grčiji so izvolili nosilca liste konservativne stranke Nova demokracija (ND) Fredija Belerija, ki zaporno kazen prestaja v Albaniji, in v Italiji članico Zveze zelenih in levice Ilario Salis, ki je v priporu na Madžarskem.

En poslanski mandat za SD / »Oddahnili smo si, trpeli, pretrpeli«

Predsednik stranke SD Matjaž Han je v odzivu za medije po delnih rezultatih na evropskih volitvah dejal, da so v stranki SD z enim poslanskim mandatom "lahko vendarle zadovoljni". Medtem pa je rezultat koalicije označil za poraz. Nosilec kandidatne liste SD Matjaž Nemec je ocenil, da je izkupiček stranke na volitvah relativno dober.

Evropske volitve / Najnižji volilni prag doslej

Volilni prag na volitvah poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, ki v Sloveniji ni natančno določen, je bil tokrat najnižji doslej. Stranki NSi se je, kot kažejo delni neuradni izidi, namreč uspelo v Evropski parlament prebiti z manj kot 7,7 odstotka glasov, v poslanske klopi bo sedel Matej Tonin. Doslej je bil najnižji prag 8,08 leta 2014.

Prva projekcija / Na evropskih volitvah zmagala EPP s 181 poslanci, sledijo socialisti s 135 in liberalci z 82

Na evropskih volitvah je glede na prvo projekcijo slavila desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki naj bi imela po novem 181 evropskih poslancev, sledijo socialisti (S&D) s 135 in liberalci (Renew) z 82. Za prvimi tremi skupinami naj bi se zvrstili skrajno desni politični skupini ECR in ID z 71 in 62 evropskimi poslanci.

Priznanje Noriškega kraljestva

»Ali imamo v Sloveniji čudežno deklico ali čudežnega dečka, ki bi bil pripravljen prevzeti krmilo?«

Umrl pionir LGBT+ gibanja v Sloveniji

V 73. letu je umrl psiholog, humanist, publicist, prevajalec in LGBT+ aktivist Bogdan Lešnik, ki je bil pred upokojitvijo med letoma 2007 in 2011 dekan Fakultete za socialno delo. Bil je znan po ostrih analizah družbe in politike, zdravem cinizmu ter predanosti različnim projektom, so ob vesti o smrti zapisali na omenjeni fakulteti.

Udeležba na referendumih podobna kot pred dvema letoma

Posvetovalnih referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in legalizaciji konoplje za medicinske namene ter za osebno rabo se je po preštetih skoraj vseh glasovnicah udeležilo nekaj več kot 41,1 odstotka volivcev, z minimalnimi razlikami med referendumi. Udeležba je bila podobna kot na zadnjih treh referendumih pred tem, ki so bili leta 2022.

Golob / »Velika zmaga je volilna udeležba«

Premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je vesel, da bo volilna udeležba na tokratnih volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament očitno daleč najvišja doslej. Velika zmaga današnjega dne je volilna udeležba, je dejal ob prihodu v volilni štab stranke. Pričakuje tudi, da bo Slovenija danes Evropi pokazala levosredinski obraz.

Referendumi / Podpora vsem štirim referendumskim vprašanjem

Za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se je na posvetovalnem referendumu izreklo 54,85 odstotka volivcev, proti jih je bilo 45,15 odstotka, kažejo delni neuradni izidi po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Referenduma se je po doslej objavljenih podatkih DVK udeležilo 39,03 odstotka volivcev.

Prvi rezultati / Podpora dvema referendumskima vprašanjema, izida dveh še negotova

Prvi neuradni delni izidi današnjih referendumov kažejo, da so se volivci izrekli za dopustitev uporabe konoplje za medicinske namene in uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ. Pri vprašanjih o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in rabi konoplje za osebno rabo pa je izid referendumov zaenkrat negotov.

Po izidih nedeljskega glasovanja še prištevanje glasov po pošti

Dan po evropskih volitvah in glasovanju na treh posvetovalnih referendumih bodo izidom nedeljskega glasovanja prišteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije. Čez teden dni pa bodo izidom prišteli še glasove iz tujine.

Volišča zaprta / Rezultati za evropske volitve po 23. uri, za referendume pa po 21. uri

Ob 19. uri se je po državi zaprlo nekaj več kot 3000 volišč, na katerih so volivci lahko oddali glas na današnjih evropskih volitvah ter treh posvetovalnih referendumih. Volja volivcev, ki so izbirali devet slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu, bo znana šele po 23. uri, po 21. uri pa je pričakovati prve rezultate referendumov.

Do 16. ure nekaj manj kot 26-odstotna volilna udeležba

Na današnjih volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament je do 16. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 432.651 volivcev, vpisanih v volilni imenik, kar predstavlja 25,61 odstotka vseh volilnih upravičencev, je objavila Državna volilna komisija (DVK).

Macron razpustil parlament in sklical predčasne volitve

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes razpustil parlament in za 30. junij sklical predčasne volitve. Odločitev je sprejel po veliki zmagi skrajne desnice na evropskih volitvah, ki je močno prehitela njegov Preporod. Kot je dejal, ne gre za dober rezultat za stranke, ki branijo Evropo.

Do 11. ure skoraj 12-odstotna volilna udeležba

Na današnjih volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament je do 11. ure po podatkih okrajnih volilnih komisij glasovalo 200.665 volivcev, vpisanih v volilni imenik, kar predstavlja 11,88 odstotka vseh volilnih upravičencev, so sporočili iz Državne volilne komisije.

Do 16. ure 52 prijav domnevnih kršitev volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka, ki se je po kampanji pred evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi začel v petek opolnoči, do danes do 16. ure prejela 52 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Inšpektorat RS za notranje zadeve obravnava 16 zadev, za katere obstaja sum kršitev.

»Ne liberalci ne socialisti v evropskem parlamentu nimajo ustreznega proti-odgovora, ki bi gasil že zanetene politike strahu«

V članku z naslovom Knjige za pridne punce, ki ga lahko v celoti preberete v posebni številki Mladine ALTERNATIVE: BIČANJE EVROPE, sociolog dr. Roman Kuhar piše o tem, da ne liberalci ne socialisti v evropskem parlamentu nimajo ustreznega proti-odgovora, ki bi gasil že zanetene politike strahu.

»Za palestinsko ljudstvo pomeni priznanje akt solidarnosti in spoštovanje pravic nacije«

"Za palestinsko ljudstvo pomeni priznanje akt solidarnosti, ki ga tako zelo potrebuje, in spoštovanje pravic nacije, za Izrael spodnašanje njegove strategije. V času obnovljene svetovne pozornosti za palestinsko vprašanje in palestinsko-izraelski konflikt pomeni spodbudo in zagon za diplomatske odločitve. Priznanja ne bodo ustavila ubijanja in ne rešila katastrofalne humanitarne krize, ne bodo vplivala na reševanje konflikta in niti prispevala k rešitvi v obliki dveh držav. Toda predstavljajo izhodišče za mirovni proces in mir ter nedvoumno sporočilo Izraelu in premieru Benjaminu Netanjahuju, ki temu na vse kriplje nasprotuje; izjavil je, da bi bili judovska in palestinska država druga ob drugi 'nagrada za terorizem'."

»Politika vsakokrat znova razume nacionalko kot proizvajalko političnih stališč, ne pa kot samostojen medij«

"Kako lahko kdo sploh verjame, da bo politika samo sebe nekje omejila, ko pa hoče posegati na vedno več področij. Prosto po domislici, da gre v politiki za enostavno gravitacijsko silo. Ko dobiš moč, je hočeš imeti vedno več. Torej, ko politika razglaša na velika usta, da se umika iz javnega medija, na drugi strani že išče stranska vrata, skozi katera se bo priplazila nazaj. Vsakokratna politika poskrbi za kolobarjenje. Eni kadri prihajajo v ospredje, drugi se malo umaknejo in potem se ritual ponovi. Vzvod tega načina je že v osnovi zgrešen. Politika vsakokrat znova razume nacionalko kot proizvajalko političnih stališč, ne pa kot samostojen medij. Razume njen agitatorski del, ne razume pa kompleksnosti medija. Še vedno misli s konceptualnim aparatom prejšnjega stoletja, da je krona programa informativni program. In še bedno verjame, da je ljudstvo bebavo. Da bo nasedlo poceni propagandi."