Izak Košir

  • Izak Košir

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Tožba za 38 tisoč evrov

    Barbara Furjan, sestra pokojnega Blaža Furjana, je 17. septembra na Facebooku zapisala, da je na svoje ime prejela tožbo treh oseb, ki so se prepoznale v dokumentarnem filmu V imenu resnice, v katerem je tragična Blaževa zgodba opisana skozi oči pričevalcev in komentatorjev. Blaževa smrt je zavita v tančico skrivnosti, saj nekateri viri trdijo, da 20-letnik, ki je leta 1997 služil vojaški rok v Vojašnici Staneta Rozmana, ni napravil samomora, temveč je bil umorjen. Več

  • Izak Košir

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Koga motijo padli kolesarji?

    Pred nekaj dnevi je po spletu zakrožila fotografija razbite plošče na spomeniku padlim športnikom kolesarjem nasproti tržnice v Kosezah v Ljubljani. Spomenik, ki je posvečen vsem v NOB padlim kolesarjem, je bil odkrit leta 1952, na sedanje mesto pa postavljen leta 1978. V samostojni Sloveniji je bil že večkrat tarča vandalov, plošča z imeni kolesarjev partizanov je bila večkrat razbita. V zadnjih letih so spomenik nekajkrat polili z oljem ali ga drugače onesnažili. Člani krajevne borčevske organizacije so ga vsakič znova očistili, pogosto s svojimi sredstvi, vsak napad so tudi prijavili na policijsko postajo in na oddelek za kulturo Mestne občine Ljubljana, saj spomenik sodi v kulturno dediščino. Več

  • Izak Košir

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    Zakaj tudi Koroška potrebuje parado

    Preteklo soboto, 12. septembra, je na Koroškem, natančneje v Slovenj Gradcu, potekala prva Parada ponosa. Lahko bi rekli, da je bila v Sloveniji sploh prva, ki je potekala v manjšem mestu. Udeležilo se je je približno 150 ljudi, to je za prvič in glede na okolje spodbudna številka. Podpornice in podporniki so prišli iz vse Slovenije, nekaj jih je bilo iz tujine, sporočilo pa je bilo jasno: parade ponosa niso več zgolj stvar velikih mest in prestolnic. V Mariboru so jo lani pripravili prvič, v Ljubljani pa bo prihodnjo soboto, 26. septembra (sicer v nekoliko okrnjeni različici glede na okoliščine zaradi ukrepov za zajezitev novega koronavirusa), potekala že dvajseta. Pri prireditvah, ki opozarjajo na enakopravnost in človekove pravice, je decentralizacija zelo pomembna, saj večja mesta praviloma veljajo za strpnejša, manjši kraji za konservativnejše. Mladi predstavniki populacije LGBT+ zato nemalokrat s podeželja »bežijo« v večja mesta, kot sta Ljubljana in Maribor. Več

  • Izak Košir

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    Kdo so MAO?

    »Politična levica v Sloveniji. Lenin, Marx in Stalin zanjo niso več dovolj radikalni. Zdaj časti Maa. Protesti v Ljubljani, 4. septembra 2020, ki jih podpirajo mainstream mediji in SD, LMŠ, Levica,« je 5. septembra na Twitterju zapisal predsednik vlade Janez Janša in zraven objavil fotografijo članov Mladinske aktivistične organizacije (MAO) na protivladnih protestih, na kateri v rokah držijo napise MAO. Javnemu stampedu na mlade, ki na Trgu republike zgolj uveljavljajo svojo demokratično državljansko pravico do protesta, so se pridružili tudi mediji blizu stranke SDS, Nova24TV je o njih objavila članek, ki je nosil naslov »Zakaj se moramo bati mladih MAO aktivistov: iz ZDA prihaja val levičarskega nasilja, ki ima korenine v maoizmu«, Domovina.je pa je svoj zapis o tem naslovila »Je Mao Zedong politični zgled današnji mladini?«. Tudi novinar TV Slovenija Jože Možina ni ostal tiho, prav tako je delil fotografijo mladih protestnikov in pripisal: »Kaj je v glavah ljudi, da se zgledujejo po diktatorju/režimu, ki je pobil 65 milijonov ljudi in rušil kulturo? Močno orožje maoizma je bilo javno ščuvanje-poniževanje in ritualno sramotenje drugače mislečih, na koncu ubijanje. Smo še lahko naivni?« Ob tem je pripel tudi povezavo na videoposnetek s portala YouTube, ki ga je objavil skrajno desni teoretik zarot Paul Joseph Watson. Več

  • Izak Košir

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    »Boli me Pipi«

    Na Hrvaškem je precej prahu dvignila oglaševalska akcija za brezalkoholno pijačo Pipi, saj je na enem izmed oglasov ilustracija moškega para na plaži. »Vreme se spreminja, časi pa tudi,« piše ob ilustraciji, na kateri eden od moških v mivki riše srce, objava pa je pospremljena tudi s ključnikom #bolimepipi. Več

  • Izak Košir

    8. 9. 2020  |  Družba

    V soboto prva Parada ponosa na Koroškem 

    V soboto, 12. septembra 2020, bo v Slovenj Gradcu potekala prva Parada ponosa na Koroškem. Dogodek se bo v obliki javnega shoda pričel ob 16. uri pred stavbo »Stara komunala« (Partizanska pot 12), na isti lokaciji pa povorki sledi kulturno-politični program. Z geslom »o(b)stajamo!« koroška Parada ponosa sporoča, da je čas, da se LGBTIQ+ skupnost na Koroškem počuti varno, sprejeto in domače. Po Ljubljani in Mariboru bo Slovenj Gradec tretje mesto v Sloveniji, ki bo dobilo svojo parado ponosa, s katero shodi in povorke po svetu opozarjajo na (ne)vidnost LGBTIQ+ oseb v družbi.  Več

  • Izak Košir

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Svet

    Gladovna stavka s tragičnim koncem

    Res redki so primeri, ko v državi, ki je članica Nata, človek umre zaradi gladovne stavke. A 27. avgusta se je zgodilo prav to. V Turčiji je po 238 dneh stradanja v istanbulskem zaporu ugasnilo življenje pravnice Ebru Timtik. Ko je umrla, je imela zgolj 30 kilogramov, štela je komaj 42 let. Pravičnega sojenja, zaradi katerega se je za gladovno stavko odločila, ni dočakala. Njena smrt je v Turčiji sprožila val novih množičnih demonstracij, med katerimi so protestnice in protestniki vzklikali, da je Ebru nesmrtna in da bo »morilska država« odgovarjala. Več

  • Izak Košir

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Politika

    Ko država legalizira homofobijo

    Skupnost LGBT+ je na Poljskem na udaru, saj jo politiki z desnega pola v javnosti izkoriščajo za pridobivanje političnih točk, zato so lezbijke, geji, biseksualci, transspolne osebe in drugi, ki »zastopajo« barve mavrične zastave, stigmatizirani. Zdi se, da se Poljska vrača v čase, ko so osebe, ki so jih označili za čarovnice, sežigali na grmadah. Več

  • Izak Košir

    1. 8. 2020  |  Politika

    »To stanje bo postalo relevantno tudi za slovenske državljane in ne zgolj migrante«

    "Razmere v Centru za tujce so pretresljive že na pogled, kako je stanovalcem si ne moremo predstavljati," so v odzivu na Mladinin članek Z azilanti po novem brez milosti zapisali v civilni iniciativi InfoKolpa. Poudarili so, da so se pred leti zgražali nad metodami, infrastrukturo in brutalnimi ukrepi nad migranti v Bolgariji, Turčiji in Grčiji, nato pa je to "postalo normalno". Tudi za razmere v Centru za Tujce se bojijo, da bodo postale "normalne". "Podobno kot je bilo pred leti nepredstavljivo, da bi Slovenija množično izganjala ljudi in jim onemogočala pravico do mednarodne zaščite," so dodali. Več

  • Izak Košir

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Svet

    Peterson se zdravi v Beogradu

    Februarja je v javnost pricurljala novica, da se kanadski klinični psiholog Jordan Peterson zdravi zaradi hude odvisnosti od benzodiazepinov (skupina anksiolitikov), pred tem pa naj bi bil celo v umetni komi in blizu smrti. Več

  • Izak Košir

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Družba

    Bi morali tudi na spletni strani RTV Slovenija onemogočiti komentarje?

    Programski svetnik Matej Košir je na nedavni seji programskega sveta RTV Slovenija večkrat pozval, naj se onemogočijo komentarji pod prispevki na Multimedijskem centru RTVS (MMC), s čimer bi po njegovem prihranili 300 tisoč evrov na leto za plače 15 moderatorjev komentarjev. Več

  • Izak Košir

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Politika

    Vlada ima težave ...

    Slovenska vlada ima na Twitterju dva računa – oba sta uradna, le da na enem, ki je praviloma glavni, tvita v slovenskem jeziku, na drugem pa v angleščini. Ta je namenjen obveščanju mednarodne javnosti. Več

  • Izak Košir

    23. 7. 2020  |  Politika

    »Domovi za starejše se spreminjajo v poceni negovalne bolnišnice«

    Skupnost socialnih zavodov Slovenije (SSZS) zavrača trditve ministra za zdravje Tomaža Gantarja v včerajšnji oddaji 24ur zvečer, s katerimi je poskušal odgovornost za stisko, v kateri se znašli zaposleni in stanovalci Doma starejših Hrastnik, prevaliti na SSZS kot strokovno združenje izvajalcev institucionalnega varstva. "Popolnoma nerazumljivo je, da minister za zdravje skrb za obolele stanovalke in stanovalce prelaga na dom za starejše, ki bi ga po njegovem osebnem mnenju morali že zdavnaj zapreti. Skupnost bo vztrajala pri opozarjanju na napake in odločitve, ki so v nasprotju s sklepom vlade in z veljavno zakonodajo. Skupnost si vseskozi prizadeva za kar najbolj kakovostno in strokovno skrb za stanovalke in stanovalce domov za starejše ter v celoti zavrača očitke o politični motiviranosti," so pri SSZS zapisali v sporočilu za javnost. Več

  • Izak Košir

    20. 7. 2020  |  Politika

    Generalni direktor RTV Kadunc: »Politika je naša tema, ne naš gospodar«

    Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija, se je v današnjem zapisu na spletnem portalu MMC odzval na izjave predsednika vlade Janeza Janše, ki mu je, kot je poudaril, naprtil vrsto RTV-bremen, ko ga je "v živo prek TV-zaslona označil za slabo vodstvo". "Že vse od takrat me muči nemir. Kako zelo sem kriv. Kako sem mogel biti tako slep, da nisem videl, da bi lahko davkoplačevalcem prihranili milijone. Kako nisem mogel videti, kako hudo ljudem škodimo z razkrivanjem korupcije, gospodarskih afer; kako otrokom otežujemo učenje z izobraževalnimi oddajami v času epidemije in šolanja od doma; kako ljubiteljem glasbe, literature, umetnosti nasploh kvarimo okus in kako sprijeno potvarjamo zgodovinska dejstva!" je zapisal Kadunc.  Več

  • Izak Košir

    17. 7. 2020  |  Mladina 29  |  Politika

    Propagandna anketa

    Vlada Republike Slovenije je 9. julija na Facebooku objavila videoanketo, v kateri so »naključne« slovenske državljane spraševali, ali bi si na pametni telefon namestili aplikacijo za varovanje pred novo koronavirusno boleznijo (covid-19). Do danes si jo je ogledalo že več kot 67 tisoč ljudi, to pomeni, da je bil njen doseg precejšen. Anketo si je resda ogledalo veliko uporabnikov in uporabnic Facebooka, vendar so jo številni komentirali in jo delili z začudenjem, češ da je zelo enoznačna. Da bi si aplikacijo, do katere je zadržana tudi stroka, denimo informacijska pooblaščenka in Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti, brez težav naložili na telefon, so povedali kar vsi vprašani na ulici. Več

  • Izak Košir

    14. 7. 2020  |  Politika

    Morda pa je res čas, da Janša spregovori o Srebrenici

    Nedavni zapis predsednika vlade Janeza Janše o Srebrenici je v današnjem javnem pismu komentiral tudi raziskovalni novinar Matej Šurc, sicer soavtor številnih knjig o orožarski aferi, med katere spadajo tudi trilogija V imenu države ter Prevarana Slovenija. Šurc se je odzval na Janšev sporni tvit, ki ga je obsodila tudi nekdanja hrvaška predsednica Jadranka Kosor ter številni drugi politiki in politični komentatorji na območju nekdanje Jugoslavije. "Janša je zadnji v tej državi, ki lahko pametuje o genocidu v Srebrenici in o žalostni usodi bosanskih Muslimanov oziroma Bošnjakov v brutalni vojni v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995," je zapisal Šurc. Več

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Obstoj Radia Študent ogrožen

    Uredništvo Radia Študent na čelu z Matjažem Zorcem vstopa v negotove finančne razmere, zaradi katerih je prisiljeno omejiti oddajanje. Na to je opozorilo v okrožnici, ki jo je javnosti poslalo v ponedeljek. Razmere so zaradi finančnega položaja resne že nekaj let, a RŠ se je z vnemo in požrtvovalnostjo sodelavcev, ki se zavedajo izjemnega pomena te medijske institucije, uspelo obdržati nad gladino. Več

  • Izak Košir

    10. 7. 2020  |  Mladina 28  |  Družba

    Pravljica o mavrični družini

    Najbrž ste že slišali za slikanice Mali junaki, gre za personalizirane knjige za otroke. Te so pravi hit, in to ne zgolj v Sloveniji. Zgodbo o uspehu sta leta 2013 napisala Rado Daradan in Mic Melanšek. V sedmih letih se je slovensko podjetje Hooray Studios razširilo v osem držav (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Velika Britanija, Združene države Amerike, Avstralija, Španija), do danes pa je prodalo zavidanja vrednih 1,7 milijona knjig (od tega zgolj lani 700 tisoč). Več

  • Izak Košir

    6. 7. 2020  |  Politika

    »V že tako neugodni situaciji lahko povzročimo še več dodatnih težav«

    Raziskovalci Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so v mnenju o aplikacijah za sledenje aprila letos (»Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje«) že izrazili svojo zaskrbljenost nad uvajanjem tehnoloških rešitev z namenom zajezitve epidemije novega koronavirua. Zdaj so o tem objavili obsežnejše mnenje, v katerem sicer že uvodoma poudarjajo, da razumejo, da je obvladovanje epidemije pomemben vidik naše nove realnosti in da je iskanje tehnološko podkrepljenih rešitev lahko njegov pomemben del. Vendar dodajajo, da je treba rešitve, ki jih kot družba sprejemamo s takšnim namenom, uvajati kolikor je le mogoče pretehtano, ob upoštevanju opozoril in znanja ustreznih institucij ter spoštovanju pridobljenih pravic in vrednot. "Če ne bomo ravnali tako, utegnemo v že tako neugodni situaciji povzročiti več dodatnih težav kot razrešiti obstoječih," so zapisali. Več

  • Izak Košir

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Kultura

    Strah in pogum

    Kulturno uredništvo TV Slovenija je v času karantene Društvo slovenskih režiserjev (DSR) prosilo, naj filmski režiserji in režiserke ustvarijo enominutne »selfi« filme, da bi jih na televiziji predvajali po Odmevih kot zadnji prispevek v rubriki Kultura. Več

  • Izak Košir

    3. 7. 2020  |  Mladina 27  |  Družba

    Slabša gledanost (in še slabši program)

    »Hvala za zaupanje in za najvišjo gledanost katere od državnih proslav od leta 1991,« je na Twitterju 26. junija zapisal Igor Pirkovič, novinar TV Slovenija in človek, ki ga je Janševa vlada izbrala za scenarista državne proslave, na nacionalni televiziji predvajane v živo s Kongresnega trga v četrtek, 25. junija 2020, ob 21.10. Več

  • Izak Košir

    1. 7. 2020  |  Politika

    Policija sporoča: Preiskava se je pričela na podlagi prijave, ki jo je policija prejela konec meseca aprila 2020

    Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so v sodelovanju s kriminalisti policijskih uprav Ljubljana in Celje ter ob usmerjanju Specializiranega državnega tožilstva RS včeraj, 30. junija 2020, na 11 lokacijah na območju Ljubljane, Celja in Kopra opravili preiskave stanovanjskih in poslovnih objektov ter vozil, s ciljem utemeljevanja suma storitve kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva, ki se nanaša na sume nepravilnosti pri naročilu in dobavi zaščitne opreme. Več

  • Izak Košir

    30. 6. 2020  |  Politika

    Policijski sindikat: »Pričakujemo, da se bo Hojs policistom opravičil«

    Policijski sindikat Slovenije je v sporočilu za javnost pojasnil, da je za odstop ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije Antona Travnerja izvedel iz medijev. Zapisali so, da so v zvezi s tem smo dobili več vprašanj medijev in članov, ki se nanašajo na poslovilne besede ministra za notranje zadeve Hojsa. Zmotilo jih je predvsem, da je Hojs na tiskovni konferenci in v nekaterih kasnejših izjavah dejal, da »del policije zavestno sodeluje v ščitenju kriminala politično pravih posameznikov in pod krinko preganjanja kriminala v spregi z izbranimi mediji, zastrašuje, ovaja in drugače preganja posameznike, ki jim politično niso pogodu« in da kljub korenitim kadrovskim menjavah v policiji ocenjuje, »da je udbovsko-partijska struktura odločujočega dela policije, v navezavi s tožilstvom in sodstvom te iste provinience, tako močno zasidrana v sistem« in da mu obstoječa zakonodaja ter pristojnosti niso omogočale učinkovite depolitizacije in sprememb na policiji. Več

  • Izak Košir

    26. 6. 2020  |  Mladina 26  |  Kultura

    Brez domačih hitov

    Zavod IPF (Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije) je objavil seznam 500 leta 2019 najpogosteje predvajanih skladb. Lestvica kaže na trend, ki se je zadnja leta okrepil – med najpogosteje predvajanimi hiti je vedno manj skladb slovenskih izvajalcev. Lani je bila denimo najpogosteje predvajana skladba na slovenskih radijskih postajah pesem Giant, ki jo izvajata Calvin Harris in Rag’N’Bone Man. Med top 10 najdemo še Eda Sheerana, Justina Bieberja, Davida Guetto in pokojno Whitney Houston. Prvi slovenski glasbeni izvajalec se pojavi šele na 34. mestu, gre za pesem Ola Ola, ki jo prepevata Nika Zorjan in Isaac Palma. Več

  • Izak Košir

    22. 6. 2020  |  Družba

    Po zakonu o nalezljivih boleznih ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi

    Skupnost socialnih zavodov Slovenije nasprotuje nedavni napovedi ministra za zdravje dr. Tomaža Gantarja, da se bo stanovalce domov za starejše tudi v primeru morebitnega drugega vala okužb s koronavirusom osamilo v domovih, saj ti za to nimajo prostorskih, kadrovskih, tehničnih in drugih zmožnosti. Skupnost ponovno opozarja, da je tovrstna osamitev znotraj domov v nasprotju tako z veljavno zakonodajo kot tudi izkušnjami s preprečevanjem in z zajezitvijo okužb, pridobljenimi v prvem valu. "Prav tako bi tovrstno ravnanje ponovno ogrozilo zdravje in kršilo pravice zdravih stanovalcev, saj ima po veljavni zakonodaji vsakdo – tudi stanovalke in stanovalci domov za starejše – pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi," so zapisali v javnem pismu. Več

  • Izak Košir

    19. 6. 2020  |  Mladina 25  |  Družba

    »Pomembno se je boriti«

    Protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju so se iz ameriških mest preselili v Evropo, tudi v Slovenijo. V petek, 12. junija ob 17. uri, so se protestnice in protestniki zbrali pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. S kredo, ki je v času protestov v Sloveniji postala že skoraj prepovedano sredstvo, so na pločnik napisali ime ubite temnopolte žrtve, Georgea Floyda, simbola globalnih protirasističnih zborovanj. Protestniki so pokleknili in slovensko vlado pozvali, naj se odzove na dogajanje v ZDA, kjer so po dveh tednih protestov proti policijskemu nasilju začeli obglavljati tudi spomenike, kipe generalom in nekdanjim voditeljem rasistične južnjaške konfederacije, ki je zagovarjala in prakticirala sužnjelastništvo. Zahteve po reformah se krepijo, zato v nekaterih mestih lokalne oblasti same odstranjujejo sporna spominska obeležja rasistom in kolonialistom. Med njimi je najvidnejši Krištof Kolumb, domnevni odkritelj Amerike, ki je odprl pot na ozemlje današnjih ZDA številnim spornim evropskim prihodom. Več

  • Izak Košir

    12. 6. 2020  |  Mladina 24  |  Politika

    Srečko Đurov: »Naša odločitev o prepovedi koncerta je bila pravilna«

    Potem ko je ministrstvo za notranje zadeve razveljavilo odločbo upravne enote Maribor o prepovedi Thompsonovega koncerta, se je javno odzval njen načelnik. Med drugim je dejal, da je poveličevanje ustaštva napad na slovensko ustavo in da sta pravici do javnega zbiranja in svobode izražanja izrabljeni za cilje, ki so v nasprotju z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Z morebitno razrešitvijo se ne obremenjuje, podprl pa ga je minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Več

  • Izak Košir

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba

    Spomin na grafit

    V nedeljo, 31. maja, so v mariborski Pekarni postavili spominsko znamenje na pročelju stavbe pod 25. aprila izbrisanim grafitom, ki je prikazoval Janeza Janšo z iztegnjeno desnico. Ob njegovi podobi je pisalo »Smrt narodu, svoboda fašizmu«. Pekarno je ob odkritju spominske plošče, na kateri zraven pomanjšanega poustvarjenega grafita piše »Na tej fasadi je demokracija prebarvala svobodo izražanja«, obiskala policija, novo znamenje fotografirala in izmerila, odstranila pa ga (za zdaj) ni. Usoda spominske plošče še ni znana, saj policija ugotavlja, ali gre v resnici za prekršek ali ne. Prav tako se ni odzvala mariborska občina. Omeniti velja, da je bil prvotni grafit odstranjen oziroma prebarvan, čeprav je pročelje stavbe, ki ga je krasil, v zasebni in ne v občinski lasti. Avtorji grafita so za časnik Večer dejali, da je to prvi politični grafit, ki ga je država cenzurirala. Dodali so, da z njim nikogar ne rušijo ter obenem nikogar ne spodbujajo h kakršnemukoli dejanju, temveč želijo ljudi spodbuditi k razmišljanju. Več

  • Izak Košir

    3. 6. 2020  |  Politika

    Ko pisanje s kredo postane prekršek

    Forum za demokracijo je objavil javno pismo z naslovom »Policijska represija proti protestnicam in protestnikom je popolnoma nedopustna!«, ki ga podpisujejo 104 imena iz znanstvenega, akademskega in širšega javnega življenja. Podpisnice in podpisniki so zaskrbljeni nad političnim dogajanjem v Sloveniji. Med drugim so zapisali, da je policija na petem kolesarskem protestu (29. maja 2020) proti šestim posameznikom, med njimi tudi proti Jaši Jenullu, uvedla prekrškovne postopke zato, ker so na ulični pločnik s kredo zapisali stavek »Čas je za odstop«.  Več

  • Izak Košir

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Družba

    Thompsona v Maribor ne bo

    Upravna enota Maribor (UEM) je že drugič prepovedala koncert hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, pevca, ki uporablja ustaško simboliko. Več