Izak Košir
-
19. 6. 2020 | Mladina 25 | Družba
Protesti proti rasizmu in policijskemu nasilju so se iz ameriških mest preselili v Evropo, tudi v Slovenijo. V petek, 12. junija ob 17. uri, so se protestnice in protestniki zbrali pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani. S kredo, ki je v času protestov v Sloveniji postala že skoraj prepovedano sredstvo, so na pločnik napisali ime ubite temnopolte žrtve, Georgea Floyda, simbola globalnih protirasističnih zborovanj. Protestniki so pokleknili in slovensko vlado pozvali, naj se odzove na dogajanje v ZDA, kjer so po dveh tednih protestov proti policijskemu nasilju začeli obglavljati tudi spomenike, kipe generalom in nekdanjim voditeljem rasistične južnjaške konfederacije, ki je zagovarjala in prakticirala sužnjelastništvo. Zahteve po reformah se krepijo, zato v nekaterih mestih lokalne oblasti same odstranjujejo sporna spominska obeležja rasistom in kolonialistom. Med njimi je najvidnejši Krištof Kolumb, domnevni odkritelj Amerike, ki je odprl pot na ozemlje današnjih ZDA številnim spornim evropskim prihodom.
-
12. 6. 2020 | Mladina 24 | Politika
Srečko Đurov: »Naša odločitev o prepovedi koncerta je bila pravilna«
Potem ko je ministrstvo za notranje zadeve razveljavilo odločbo upravne enote Maribor o prepovedi Thompsonovega koncerta, se je javno odzval njen načelnik. Med drugim je dejal, da je poveličevanje ustaštva napad na slovensko ustavo in da sta pravici do javnega zbiranja in svobode izražanja izrabljeni za cilje, ki so v nasprotju z evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Z morebitno razrešitvijo se ne obremenjuje, podprl pa ga je minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
-
5. 6. 2020 | Mladina 23 | Družba
V nedeljo, 31. maja, so v mariborski Pekarni postavili spominsko znamenje na pročelju stavbe pod 25. aprila izbrisanim grafitom, ki je prikazoval Janeza Janšo z iztegnjeno desnico. Ob njegovi podobi je pisalo »Smrt narodu, svoboda fašizmu«. Pekarno je ob odkritju spominske plošče, na kateri zraven pomanjšanega poustvarjenega grafita piše »Na tej fasadi je demokracija prebarvala svobodo izražanja«, obiskala policija, novo znamenje fotografirala in izmerila, odstranila pa ga (za zdaj) ni. Usoda spominske plošče še ni znana, saj policija ugotavlja, ali gre v resnici za prekršek ali ne. Prav tako se ni odzvala mariborska občina. Omeniti velja, da je bil prvotni grafit odstranjen oziroma prebarvan, čeprav je pročelje stavbe, ki ga je krasil, v zasebni in ne v občinski lasti. Avtorji grafita so za časnik Večer dejali, da je to prvi politični grafit, ki ga je država cenzurirala. Dodali so, da z njim nikogar ne rušijo ter obenem nikogar ne spodbujajo h kakršnemukoli dejanju, temveč želijo ljudi spodbuditi k razmišljanju.
-
3. 6. 2020 | Politika
Ko pisanje s kredo postane prekršek
Forum za demokracijo je objavil javno pismo z naslovom »Policijska represija proti protestnicam in protestnikom je popolnoma nedopustna!«, ki ga podpisujejo 104 imena iz znanstvenega, akademskega in širšega javnega življenja. Podpisnice in podpisniki so zaskrbljeni nad političnim dogajanjem v Sloveniji. Med drugim so zapisali, da je policija na petem kolesarskem protestu (29. maja 2020) proti šestim posameznikom, med njimi tudi proti Jaši Jenullu, uvedla prekrškovne postopke zato, ker so na ulični pločnik s kredo zapisali stavek »Čas je za odstop«.
-
29. 5. 2020 | Mladina 22 | Družba
Upravna enota Maribor (UEM) je že drugič prepovedala koncert hrvaškega glasbenika Marka Perkovića Thompsona, pevca, ki uporablja ustaško simboliko.
-
22. 5. 2020 | Mladina 21 | Družba
Ana Roš iz Hiše Franko je mojstrica kulinarike z mednarodnim slovesom in prepoznavnostjo. Slovenija se je zaradi nje znašla na zemljevidu držav z najboljšimi restavracijami na svetu, k temu je pripomoglo tudi njeno pojavljanje v ameriških televizijskih oddajah. Lahko bi rekli, da je ena od najpomembnejših ambasadork naše države v svetu.
-
19. 5. 2020 | Kultura
»Ostro nasprotujemo poskusom diskreditacije in kriminalizacije ljudi, ki so se odločili za protest«
Podpisane kulturnice in kulturniki izražajo solidarnost s petkovimi kolesarskimi protesti in drugimi oblikami mirnega izražanja nestrinjanja z ravnanjem vladne koalicije in vlade. "Svoboda izražanja misli, vključno z izražanjem političnega nestrinjanja z vlado, je eden od temeljev demokracije. Zato jo nedvoumno zagotavlja tudi Ustava RS, države, katere izoblikovanje pred 30 leti so spremljale neke druge množične demonstracije," so zapisali v javnem pismu, ki so ga med drugim podpisali tudi urednik in publicist Aljoša Harlamov, režiserka in producentka Ema Kugler, pesnik Brane Mozetič, pisateljica Maja Novak, slikar Arjan Pregl, slikarka Alenka Sottčer ter pisateljici Alenka Spacal in Suzana Tratnik.
-
14. 5. 2020 | Družba
Večina podpira proteste na kolesih
Zaskrbljenih zaradi epidemije koronavirusa je vedno manj, kritičnost do vladnih ukrepov za zajezitev zopet narašča in večina podpira proteste na kolesih ter zahteve in stališča protestnikov. Tako je pokazala zadnja javnomnenjska raziskava Valicona, ki meri ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah. Podatki so dostopni javno, rezultate pa javnomnenjska agencija objavlja vsak četrtek. Raziskave ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Kultura | Dogodki
Tito in tisk, od ikone do kulta
Ob 40. obletnici smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita bo virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska pripravila razstavo Tito in tisk, od ikone do kulta, po kateri se boste lahko sprehodili prek vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Razstavo bodo odprli 9. maja ob 20. uri. Njen kustos Ali Žerdin, sicer urednik Delove Sobotne priloge, je iz zbirke starih časopisov izbral tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu - Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti. Najprej so na ogled izvodi časopisov, ki so bili natisnjeni med Pekingom in New Yorkom, vse od leta 1944 do maja 1980.
-
8. 5. 2020 | Politika
»Če je ogrožena vladavina ljudstva, si jo mora izboriti nazaj«
Pričujoče javno pismo z naslovom »Posegi vlade v ustanove nadzora so dokaz avtoritarne oblasti« je nastalo pod pobudo novega Foruma za demokracijo, podpisuje pa ga 118 imen iz znanstvenega, akademskega in širšega javnega življenja. Podpisnice in podpisniki izražajo državljansko zaskrbljenost nad trenutnim političnim dogajanjem v Sloveniji.
-
8. 5. 2020 | Mladina 19 | Družba
V oddaji Tarča na TV Slovenija so gostje in tudi gostja (politiki in političarka) voditeljico nagovarjali z »gospa Erika«. To je nenavadno, saj ima tudi ona kot vsi drugi priimek. V primerljivih pogovorno-informativnih oddajah ti politiki voditeljev ne nagovarjajo po imenu, denimo »gospod Slavko«, »gospod Uroš«, »gospod Igor«, pač pa s priimkom. Si predstavljate, da bi »gospa Erika« sprejela njihova pravila igre in začela tudi sama nagovarjati goste po imenu, denimo »gospod Zdravko«, »gospod Matej«, »gospa Jelka«? Povedno je tudi, da se je prav v tej oddaji ministru za obrambo Mateju Toninu zgodil lapsus, v katerem je dejal, da je »govoril z ženskami in ljudmi«.
-
7. 5. 2020 | Politika
Gledalci najbolj verjamejo Knaflju in Galetu, najmanj pa Počivalšku
Agencija Ninamedia je izvedla javnomnenjsko anketo na vzorcu 2534 ljudi, ki je pokazala, da je oddajo Tarča, ki je bila predvajana v živo 30. aprila na TV Slovenija, gledalo skoraj 70 odstotkov vprašanih. V zadnji Tarči so soočili odzive na razkritja glede izbire dobaviteljev zaščitne opreme. Nastopili so minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, minister za obrambo Matej Tonin, pomočnik direktorja za blagovne rezerve Ivan Gale, poslanka SDS Jelka Godec, predsednik SLS Marjan Podobnik, zdravnik iz UKC asist. dr. Rihard Knafelj in v. d. generalnega direktorja policije Anton Travner.
-
30. 4. 2020 | Mladina 18 | Politika
Cenzura politične satire ali upravičena odstranitev nacistične simbolike?
V Mariboru so območje Pekarne v soboto, 25. aprila, zasedli policisti in gasilci. Čez dan so zgolj postopali, proti večeru je postalo jasno, zakaj so prišli. Začeli so odstranjevati grafit, ki je upodabljal človeka, podobnega predsedniku vlade Janezu Janši. Narisan je bil na pročelju ene od tamkajšnjih stavb z roko, iztegnjeno v fašistični pozdrav, poleg pa je bil napis »Smrt narodu, svoboda fašizmu«. Enak grafit je bil tam (le na drugi stavbi) naslikan že leta 2012, a je »preživel« več let, novi grafit je zdržal le dan in pol. Zakaj takšna panika? Zakaj so tako hitro odstranili ravno ta grafit, ostale pa so številne nacistične svastike, ki kazijo mariborske zidove?
-
28. 4. 2020 | Politika
Levica: »Franc Breznik bi moral odstopiti tudi kot poslanec!«
Stranka Levica je v sporočilu za javnost opozorila, da se Franc Breznik vrača med poslance SDS, potem ko je dva tedna prikrival prekoračitev hitrosti vožnje v alkoholiziranem stanju in šele po razkritju novinarjev ponudil odstop kot državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve. V Levici zato pričakujejo doslednost in zahtevajo, da odstopu z mesta sekretarja sledi tudi odstop z mesta poslanca v Državnem zboru.
-
24. 4. 2020 | Politika
V Sloveniji smo pri zagotavljanju pravice do zasebnosti stopili korak nazaj
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik v javnem pismu predsedniku vlade in poslancem opozarja, da smo v zadnjem mesecu v Sloveniji pri zagotavljanju pravice do zasebnosti stopili korak nazaj. "Ni jasno, zakaj Vlada RS in zakonodajalec kot potrebne in primerne ocenjujeta tako resne posege v zasebnost, zlasti preko širjenja policijskih pooblastil," je zapisala in dodala, da država ustavnih pravic in samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki bdijo nad njimi, ne more in ne sme dojemati kot nujno zlo, temveč kot civilizacijsko pridobitev.
-
21. 4. 2020 | Družba
Ker smo prejeli kar nekaj pritožb študentov, da obrazec, s katerim naj bi študenti zaprosili za izplačilo solidarnostnega dodatka, na spletu ne deluje, smo ministrstvo za izobraževanje prosili za pojasnilo. Odgovorili so nam, da pri pri oddaji vlog prihaja do obremenitve sistema, zato vse, ki vloge oddajajo, prosijo za razumevanje.
-
15. 4. 2020 | Politika
»Vse največje diktature so nastale v času krize«
Dr. Rajko Pirnat, profesor prava in eden od soavtorjev slovenske ustave, je včeraj nastopil v informativni oddaji Odmevi na TV Slovenija. V svojih izjavah se je osredotočil predvsem na kritiko do depeše, ki jo je zunanje ministrstvo pod vodstvom Anžeta Logarja poslalo Svetu Evrope kot vladni odgovor na prijave o pritiskih na medije v Sloveniji. "To je uradni dokument, ki mora izražati določeno uravnoteženost pogledov, gre pa za zelo enostranski ideološki dokument, ki po moje ne zasluži oznake vladni," je poudaril.
-
15. 4. 2020 | Družba
»Masovni nadzor je nekaj, kar je evropski pravni kulturi in pravnemu redu tuje«
Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani budno spremljajo razvoj tehnologij za nadzorovanje gibanja prebivalstva z namenom zajezitve novega koronavirusa. V ta namen tako zasebna podjetja, nevladne organizacije kot tudi države in EU, ki so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in velikega podatkovja kot orodja za spopadanje z nastalo krizo, tudi v Evropi razvijajo ali celo že uporabljajo najrazličnejše mobilne aplikacije. Uporaba tovrstnih orodij za ozaveščanje prebivalstva o znakih bolezni, postopkih ob potencialni okužbi ter sprejetih ukrepih je dobrodošla in ima lahko pozitivne učinke ob predpostavki, da so posredovane informacije točne in ažurne. Pri inštitutu pa opozarjajo, da je uporaba za nadzorovanje gibanja prebivalstva bistveno bolj problematična v prvi vrsti z vidika (komunikacijske) zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko glede na učinke izbrane tehnološke rešitve vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi.
-
10. 4. 2020 | Mladina 15 | Politika
Janez Janša je v nedeljo, 5. aprila, obiskal ljubljanski klinični center (UKC). Svoj prihod je napovedal v soboto zvečer, na njegovo željo pa o tem niso obvestili medijev, zato so njegov obisk in pogovore z osebjem posnele zgolj kamere UKC, videoposnetek pa so pozneje naložili na uradni kanal bolnišnice na spletnem portalu YouTube.
-
6. 4. 2020 | Politika
Sindikati: »Ni opravičila, da se vlada o vsebini zakona ni posvetovala s socialnimi partnerji«
Pred današnjim popoldanskim sestankom s predsednikom vlade v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS) izpostavljajo, da želijo z vlado aktivno sodelovati pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za zaviranje in preprečevanje širitve epidemije. To so namreč v tem trenutku označili za skupni in primarni nacionalni interes. "Podpiramo vse ukrepe vlade, ki so v funkciji uveljavitve tega cilja. Veseli nas, da bolje kot številne druge države obvladujemo širitev epidemije, kar je v veliki meri zasluga dobro delujočega in kakovostnega javnega zdravstva ter drugih delov javnega sektorja. Prav med aktualno epidemijo se potrjuje naše prepričanje, da enake pravice do zdravstvenega varstva za vse lahko učinkovito zagotavlja le javno zdravstvo, ki ga bomo morali v prihodnje zgolj še dodatno utrjevati in krepiti," so v KSJS zapisali v sporočilu za javnost.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Politika
Koordinator Levice Luka Mesec je 26. marca na Twitterju zapisal: »Dela dobro? Krizni štab, ki preganja virus Covid Marks-Lenin, izguba mask, povišanje plač, obračunavanje z mediji, uzurpacija proračuna, prenehanje poročanja KPK itn. niso bili na dnevnem redu?« S tem je seveda mislil delo vlade.
-
3. 4. 2020 | Mladina 14 | Politika
Je predsednik vlade spesnil nov domoljubni hit? Te dni je po spletu zakrožila pop skladba Najlepša si, ki jo izvajata Korado in Boško z Domoljubnim bendom. Glasbo je napisal Boštjan Cerar, za aranžma je poskrbel Zvone Hranjec, video je zakrivila Natalija Filipovič, besedilo pa sam slovenski premier Janez Janša. »Velika hvala gospodu Janezu Janši za tako veliko zaupanje. Prepričani smo, da je to eno najlepših domoljubnih besedil,« je Cerar zapisal na svojem kanalu na portalu YouTube. Gre za že kakšnega pol leta staro pesem, ki jo je Janez Janša prvič objavil lani jeseni. No, zdaj je tudi uglasbena.
-
27. 3. 2020 | Mladina 13 | Politika
Vlada je na dopisni seji, ki je potekala 20. marca, poslanca SDS Franca Breznika imenovala za državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve. Na tem ministrstvu, ki ga vodi Aleš Hojs, bo drugi državni sekretar. Pridružil se bo nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, ki ga je vlada imenovala že na ustanovni seji pred štirinajstimi dnevi. Na ministrstvu za notranje zadeve ti trije fantje sestavljajo »sanjsko moštvo«.
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Kultura | Dogodki
TV POZOR: Westworld & V imenu ljudstva
HBO 23/03 ob 20.00
-
20. 3. 2020 | Mladina 12 | Politika
Madžarski gost in novinarska konferenca brez novinarjev
Novi zunanji minister v tretji Janševi vladi Anže Logar je ta teden v Ljubljani sprejel madžarskega zunanjega ministra Pétra Szijjárta. Govorila sta predvsem o ukrepih za zajezitev novega koronavirusa ter dvostranskem sodelovanju med državama. Szijjárto je prvi zunanji minister, ki je obiskal Slovenijo, odkar je Logar v soboto prevzel ministrske posle.
-
13. 3. 2020 | Mladina 11 | Politika
Alenka Paulin je bila pred leti ena od najpomembnejših članic stranke SDS, kasneje pa se je od nje (morda začasno) oddaljila. Bila je njena piarovka oziroma vodja službe za odnose z javnostmi, v času vlade Andreja Bajuka je vodila urad za informiranje, med mandatom prve vlade Janeza Janše je bila direktorica Slovenske tiskovne agencije (STA), v času druge vlade predsednika SDS pa je vodila zunanjepolitično uredništvo spletnega portala Siol.net.
-
6. 3. 2020 | Mladina 10 | Politika
Pahorjeva ali Janševa odlikovanca?
Predsednik republike Borut Pahor je minuli teden vročil več državnih odlikovanj, največ prahu sta dvignili podelitvi srebrnega reda za zasluge nekdanjemu Janševemu pravosodnemu ministru Lovru Šturmu in reda za zasluge nekdanjemu ljubljanskemu županu, članu Demosa, Jožetu Strgarju. Šturm je, kot so sporočili iz urada predsednika republike, odlikovanje prejel za »izjemen prispevek pri uveljavljanju pravne države, ustavnosti in ustavne znanosti«, pri tem pa so pozabili na vse druge njegove »dosežke«, med katere spada tudi ta, da je s svojimi odločitvami pripomogel, da je katoliška cerkev postala največja zasebna lastnica slovenskih gozdov. Da je Šturm, nekdanji ustavni sodnik, pomagal cerkvi, ne bi smelo presenečati, saj je tudi član cerkvenega malteškega viteškega reda.
-
Družina istospolnih partnerjev na grmadi
Hrvaška vlada in predsednik države Zoran Milanović sta na začetku tedna ostro obsodila zažiganje lutke istospolnega para z otrokom, ki je potekalo med pustovanjem v kraju Imotski. Hrvaška vlada meni, da ta dogodek ni bil v pustnem duhu, Milanović pa, da gre za nesprejemljivo dejanje. »Pustni duh lahko v okvirih satire obravnava tiste, ki so na oblasti, kot so predsednik države in vlade ali župan in drugi politiki, nikakor pa ne tiste, ki predstavljajo različne manjšine v hrvaški družbi,« so sporočili iz Banskih dvorov.
-
Peticija za odstranitev Kučana
Neutrudni Vili Kovačič je spet dejaven. Državljan, najbolj znan po zbiranju podpisov za referendum o drugem tiru, med njegove projekte pa spadajo tudi pobuda za odstranitev kipa narodnega heroja Borisa Kidriča iz Parka Sveta Evrope v Ljubljani, sodelovanje pri zbiranju podpisov za referendum proti družinskemu zakoniku in druge (namerno ali naključno) s stranko SDS usklajene akcije, se je najprej lotil ljubljanskega župana Zorana Jankovića, zdaj pa še prvega predsednika republike Milana Kučana, torej kolega upokojenca. Kovačič jih šteje 78, Kučan pa 79.
-
Prejšnji teden je za veliko burnih odzivov poskrbela islamska verska skupnost, ki je v povabilu na petkovo molitev v novi ljubljanski džamiji zapisala, da zaradi pričakovanega velikega števila ljudi ni predvideno, da bi bile pri molitvi navzoče ženske. Ker je objava spodbudila kritike, češ da je skupnost ženskam prepovedala vstop v verski objekt, je ta povabilo k molitvi, od katere naj bi bile ženske v skladu z versko tradicijo izvzete, spremenila.
