Inflacija pohlepa

Gospodarske družbe v Sloveniji so lani skupaj izkazale 6,09 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je novi rekord po dobičkonosnem letu 2021. A ta novi rekord se je zgodil v letu, ko smo se spopadali z najvišjo inflacijo v zadnjih 27 letih in ko so se življenjske stiske zaradi podražitev povečale najrevnejšim družbenim skupinam, kot so upokojenci. Čeprav lobistične gospodarske zbornice nenehno pozivajo državo k (dodatni) pomoči gospodarstvu in država blaži draginjo z različnimi ukrepi (v prvih treh mesecih letos so stali 237 milijonov evrov), pa dosežen lanski rekorden kumulativni dobiček gospodarskih družb potrjuje, da so številna podjetja v Sloveniji zlorabila splošno inflacijsko ozračje in prek podražitev ustvarila rekordne dobičke za svoje lastnike in lastne bonuse. Vse več je pozivov, da je treba to »indeksacijo dobičkov« ali »inflacijo pohlepa« namesto s centralnobančnim višanjem obrestnih mer brzdati drugače – ukrepati mora politika, z nadzorom cen, zlasti v sistemsko pomembnih sektorjih, kot je ob energiji vsaj še hrana.

Pohlep in Petrol

Medtem ko ekonomisti globalno vse glasneje pozivajo k omejevanju cen in s tem preprečevanju inflacijskih dobičkov vsaj v sistemskih panogah, primer omejitve cen pri nas poteka po domačem scenariju: Petrol že toži državo zaradi regulacije cen pogonskih goriv; če bo škodni zahtevek zavrnjen, jo bo po pisanju časnika Finance tožil še zaradi regulacije cen plina, enako tudi Hrvaško. Da bi (verjetno) lažje dokazali oškodovanje zaradi regulacije, je skupina lani v bilancah izkazala 2,7 milijona evrov čiste izgube, a pri tem je nemara pomembno poudariti, da je imela skupina lani rekordnih 9,46 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Lanska izguba je torej bila v višini vsega 0,028 odstotka vseh rekordnih prihodkov. Predlani, na primer, je skupina Petrol ob 4,96 milijarde evrov prihodkov izkazala 124,5 milijona evrov čistega dobička. Kaj v skupini Petrol pomeni 2,7 milijona evrov, pokaže podatek iz letnega poročila, da so lani za zunanje intelektualne storitve porabili 11,5 milijona evrov ali 2,5 milijona evrov več kot predlani.

Vlado Miheljak

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Dva leva

Komentar / Predlog zakona o splošni amneziji

Janša ima po svoje prav, Slovenija je res dežela komunistov. Redko odkritih, nostalgičnih, večinoma prikritih, ki so se odrekli nominalni ideologiji, ohranili pa boljševiško metodo. Prvak med temi je gotovo prav on. Janez Janša. Kako zmore uskladiti in prebaviti svoj bogati partijski CV z aktualnimi stališči ter delovanjem, ni politično vprašanje, ampak bolj klinično. Hja, ko (po)govor nanese na ideološko ujetost in aktivistično zaslepljenost ne sicer vedno zvestih, a vendarle ubogljivih in upogljivih partijskih sopotnikov prejšnjega režima, bi moral Janša ne le molčati, ampak si natakniti papirnati škrnicelj na glavo, da ga ljudje ne bi spoznali oziroma se ga spomnili.

N'toko

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Žive meje

Komentar / Delavec podjetnik

V zadnjem mesecu je bil dosežen eden večjih, verjetno kar zgodovinskih prebojev delavskega gibanja v Sloveniji. Dostavljavci hrane, ki delajo za tako imenovani platformni podjetji Wolt in Glovo, so se združili v sindikat in tudi organizirali svojo prvo opozorilno stavko. Težko si je predstavljati, kako zahtevno je povezovanje toliko delavcev, ki z različnimi življenjskimi situacijami, različnimi statusi in celo različnimi državljanstvi drvijo eden mimo drugega v lovu na naslednje naročilo. Da so zbrali moč in pogum za stavko, kaže na to, da so njihove delovne razmere res dosegle dno. Žal pa so pri podajanju zahtev za kolektivno pogodbo naleteli na isti problem kot številni zunanji izvajalci pred njimi – korporaciji Wolt in Glovo se z njimi enostavno nočeta pogajati. S hladnokrvnim cinizmom sta multinacionalki, ki vsem na očeh izigravata slovensko zakonodajo in se izogibata zagotavljanju osnovnih delavskih standardov, zdaj sklicujeta na slovensko zakonodajo, češ da jima ta prepoveduje pogajanja z njihovimi dostavljavci! Prav ste slišali – delavec, ki cele dneve v modri uniformi z velikim napisom »Wolt« vozi hrano po mestu, je v resnici »samostojen« podjetnik, ki se kot tak ne sme kolektivno pogajati z Woltom. S tem naj bi, pazite, kršili zakone o konkurenci!

Janko Lorenci

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Kolumna

Komentar / Tatovi časa

Včasih gre pozabiti na janše, grimsoidne ustavne sodnike, palomar, ukrajinsko vojno in se spomniti česa dragocenega, denimo časa. Če je kaj na svetu izmuzljivo, je to čas. Ne moremo ga otipati, sproti ga ne zaznavamo, a ga tu in tam živo začutimo s spremembami v sebi in okoli sebe. Vemo tudi, da zagrizeno teče le v eno smer, kar nam šepeta, da je naše življenje omejeno.

Tudi ministrica Asta Vrečko s predstavniki korporacije Apple

Ministrstvo za kulturo se je v zadnjem letu pravzaprav prvič v zgodovini lotilo konkretnega pritiska na tehnološke multinacionalke, ki uporabniških vmesnikov in operacijskih sistemov, dostopnih v naši državi, še niso prevedle v slovenski jezik, denimo na Apple, Netflix in Disney+. Kot je za Mladino nedavno povedal Lenart Kučić, svetovalec ministrice Aste Vrečko za medije, so se ob zavedanju, da »korporacije boli in skrbi ena sama samcata stvar, to je regulacija«, odločili za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila konkretnejše ukrepe zoper brezbrižnost multinacionalk. Te morajo znotraj EU upoštevati le zakonodajo države članice, kjer imajo sedež, a primeri dobre prakse kažejo, da so pritiski mogoči tudi prek različnih vzvodov v zakonodajah posameznih držav članic.

Detektor premoženja / Podatki o premoženju članov vlade javni

Portal Oštro je mesece pripravljal podatkovno zbirko Detektor premoženja, v kateri je zbral podatke o premoženju 21 članov vlade in z njimi povezanih oseb. Podatki so postali javni v četrtek.

Nesreča vojaškega helikopterja

Maja 2021 je moral v neposredni bližini Brestanice zasilno pristati španski vojaški helikopter eurocopter tiger, ki je med vračanjem z mednarodne vojaške vaje Jadranski udar trčil v električni daljnovod. Ob trku pilot in kopilot nista bila poškodovana, nastale so poškodbe na helikopterju, trk je povzročil izpad električne energije v bližnjem Krškem, posekane žice daljnovoda pa so ovirale promet, cestni in železniški. Zaradi tega so morale Slovenske železnice začasno vzpostaviti nadomestne avtobusne prevoze.

Bivši minister Vizjak zdaj meri gladino za nove hidroelektrarne

Nedavna razsodba upravnega sodišča, že tretja po vrsti, razkriva številne nepravilnosti pri postopkih, s katerimi je bivši okoljski minister Andrej Vizjak skušal zagotoviti gradnjo hidroelektrarne Mokrice. Od zmotne rabe materialnih predpisov, več kršitev pravil postopka do nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, navaja sodišče, ki je zaradi tega razveljavilo odločbo, s katero je bivša Janševa vlada potrdila, da pri hidroelektrarni Mokrice javni interes energetike utemeljeno prevlada nad javnim interesom varstva narave.

Smrtonosna rezilna žica

Robert Golob je že pred lanskimi volitvami, od katerih je zdaj že več kot leto dni, napovedal, da bodo »tehnične ovire«, torej rezilna žica in panelne ograje, s slovensko-hrvaške meje odstranjene. Ker je z novim letom Hrvaška vstopila v schengensko območje, kar pomeni popolno odprtje meja med državama, nehumane ovire na meji tudi z najbolj ksenofobnega vidika niso smiselne. Koliko smrti pa so povzročile, odkar jih je leta 2015 začela postavljati vlada Mira Cerarja, njene naslednice pa so jih vztrajno dograjevale?

Vendarle menjava

Na ministrstvu za kulturo so pred mesecem stekli postopki za predčasno razrešitev direktorja Moderne galerije Aleša Vaupotiča, ki je ustanovo vodil dve viharni leti. V trenutku, ko bi postopke morali končati, pa je dosedanji direktor priznal poraz in ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki ga je že večkrat pozvala k odstopu, poslal odstopno izjavo. Ministrica je ponujeni odstop sprejela in vodenje Moderne galerije bo s 1. junijem zaupala v. d. direktorici Martini Vovk, ki je v tej hiši doslej opravljala delo kustosinje.

Črna prihodnost

Zadnje leto po Evropi dvigujejo veliko prahu protestne akcije okoljskih aktivistov, ki z različnimi, pogosto radikalnimi dejanji skušajo pozornost usmeriti na podnebne spremembe in protestirajo proti različnim škodljivim praksam vladajočih garnitur. Tega se najpogosteje lotevajo z zaporami cest in ustavljanjem prometa v večjih mestih, pa tudi z akcijami, katerih tarča so umetniška dela in spomeniki.

dr. Bogomir Kovač

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Ekonomija

Komentar / Druščina na SDH

Plače uprave in sistem nagrajevanja v okviru SDH so sredi maja dvignili nov oblak političnega prahu, v ozadju pa razkrili stare tegobe korporativnega upravljanja. Očitno se tudi z novo Golobovo vlado in prevetritvijo upravljavsko-vodstvenih ekip na SDH ni nič spremenilo. Želena depolitizacija korporativnega upravljanja je žalostno utonila v novi politični kloaki vsestranskega sprenevedanja. SDH je z leti sicer izboljšal upravljavske standarde in protokole svojih naložb, ohranil pa stare interesne manire in abotnost razlag svojih ravnanj. Nelogičnosti in nepremišljenih postopkov je po nekaj mesecih delovanja SDH od jeseni 2022 preprosto preveč za ohranitev potrebne verodostojnosti uprave in nadzornega sveta. Tu so ponavljajoči se zapleti z njunim političnim kadrovanjem in vedno znova spori o nagrajevanju obeh ekip SDH. Zaveze razvoju in javni odgovornosti, konkurenčnosti in učinkovitosti državnega premoženja so temeljni okvir delovanja SDH. Plače in nagrade niso njihov prvi pogoj, temveč posledica. Očitno tega deležniki SDH niso želeli ali zmogli razumeti. In to je problem.

Jože Vogrinc

26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Javna pamet

Komentar / O postavljanju spomenikov

Zdi se, da je spomenik med banko in skupščino v središču prestolnice tukajšnje dežele tema, o kateri ima mnenje vsak njen prebivalec, pripravljen pa ga je deliti z vsemi. Če na kratko povzamem stanje duha in nravi, hočejo eni obdržati na trgu spomenik revoluciji, drugi bi revolucijo zamenjali z osamosvojitvijo, revolucijo pa spravili v muzej in pod ponjavo, če se spomenik že ne vrže v zrak. Tretji bi obdržali oba, a se ne morejo zbogati, koliko večja naj bo osamosvojitev in koliko bolj sredi ploščadi naj stoji. Tudi ti tretji pa so se pripravljeni zlasati in popljuvati, ker so nezdružljivih mnenj, kaj naj spomenik/--a pomeni/-ta, kdo naj bo najbolj zaslužen za postavitev itd. itn.

Kje je dom?

Ko obiskovalec te dni vstopa v ljubljansko Galerijo Škuc, njegovo pozornost nemudoma pritegne napol odprta skrinja, ki z obliko in umetelnostjo v spomin prikliče lesene kmečke skrinje naših babic, le da je pobarvana v markantni kombinaciji modre in rdeče ter se bohoti pred skrivnostno rdečo zaveso, ki v mehkem lesketajočem slapu pada vzdolž stene. V sosednji sobi nas na največji steni pričaka trojica angelov – monumentalne figure nežno vijoličnega sija, ki kljub strogosti delujejo mehko, pomirjujoče, sočutno. V naslednji sobi, kjer se pred nami znova zablešči sijoča rdeča tkanina, visita dve uokvirjeni sliki hiš, ki spominjata na kmečki domačiji.

Dihaj prah!

»Star je bil 44 let. Ime mu je bilo Metod. Bil je moj brat.« Voditeljica Jasmina Jerant, magistrica političnih ved, okoljska aktivistka, je minuli četrtek zvečer osebno nagovorila polno dvorano Kulturnega doma Deskle pri Anhovem, nekdaj (Salonitovega) Delavskega doma. Sledila je projekcija dveh filmov o azbestu: kratkega dokumentarca Beli oblak (2020) režiserke Anje Medved in nato še pri nas predpremierno predvajanega igranega celovečerca Mož brez krivde (L’uomo senza colpa, 2022) zamejskega režiserja in scenarista Ivana Gergoleta. Če komu, potem četrtkovim gledalcem ni bilo treba razlagati ničesar: vedo, kaj pomeni rak azbesta, mezoteliom, kaj pomeni diagnoza in nekajmesečna huda, a vnaprej izgubljena bitka za zrak, predvsem pa vsi v četrtek zbrani v lokalni dvorani, vedo, kakšno breme je živeti z nemočjo in strahom, kdaj bo zadelo novega bližnjega. Ker ga bo.

Da bi postali boljša družba

V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je do 24. junija na ogled fotografska razstava Kot tu in onkraj dokumentarnega fotografa in fotoreporterja Boruta Krajnca (1964), ki že vrsto let tankočutno in subtilno odstira pogled na družbenopolitične pojave in anomalije, povezane s kapitalizmom, pohlepom in družbenimi tranzicijami. Na njegovi najobširnejši razstavi je kustos Miloš Bašin združil tri dokumentarne fotografske cikle: Praznine, Pritisk in Prehajanje, ki so nastajali med letoma 2005 in 2021.