Peršak: Kultura potrebuje avtonomijo in dialog z drugimi podsistemi

Kandidat za novega ministra Tone Peršak je na današnji predstavitvi pred odborom DZ za kulturo poudaril, da kultura potrebuje avtonomijo in dialog z drugimi podsistemi. Sprememba kulturnega modela se mu zdi potrebna, saj je ureditev kulture ostala pretežno enaka kot pred osamosvojitvijo. Do konca mandata namerava poskrbeti predvsem za nujne naloge. Več

Nekonvencionalna družinska drama o treh priseljencih

Film Dheepan v režiji Jacquesa Audiarda, ki je na lanskem filmskem festivalu v Cannesu dobil Zlato palmo, je doživeta freska begunske izkušnje in nekonvencionalna družinska drama o treh priseljencih, ki v Franciji iščejo priložnost za nov začetek. Na rednem sporedu Kinodvora od 18. maja dalje. Več

Luka Mesec: "Radikalnost na jeziku ni veliko več kot poza. Radikalnost v praksi šteje."

»V zdajšnjih okoliščinah si lahko radikalen le, če si hkrati parlamentaren. Radikalnost na jeziku ni veliko več kot poza. Radikalnost v praksi šteje,« je v zadnjem intervjuju za Mladino povedal vodja poslanske skupine Združena levica Luka Mesec. Odklenjen intervju je te dni ponovno zaokrožil po spletu. "Brez družbene moči je vseeno, ali smo vsako soboto z rdečimi zastavami na Kongresnem trgu. Kot rad reče Slavoj Žižek, imeli se bomo lepo, o teh romantičnih dejanjih bomo nekoč pripovedovali vnukom, sprememb pa ne bo, je med drugim še dodal. Intervju si lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.  Intervju si lahko v celoti peberete na tej povezavi

Unicef in EU s kampanjo o pomenu izobraževanja na kriznih območjih

Izobraževanje pomeni preživetje, je eno od sporočil skupne kampanje Unicefa in evropskega urada za človekoljubno pomoč (Echo), ki se začenja v sedmih državah EU, tudi Sloveniji. Glavni namen je okrepitev zavedanja o pomenu izobrazbe za otroke na kriznih območjih. Kampanja #Emergencylessons je usmerjena na splet, in sicer na socialna omrežja, naslavlja pa predvsem mlade. Cilj je doseči 20 milijonov Evropejcev mlajših od 25 let. V Sloveniji bo potekala tudi v šolah, kjer bodo od septembra na to temo potekale različne aktivnosti, so povedali pri Unicef Slovenija. Več

"Velika Britanija in ZDA sta centra sistema globalnih zlorab"

Predsednik britanske vlade David Cameron je poskrbel za burne odzive, ko je bil objavljen posnetek njegovega zaupnega pogovora z kraljico, v katerem je ob napovedi, da bo London gostil mednarodno antikurupcijsko srečanje dejal, da v Veliko Britanijo prihajajo politiki iz držav ki so "fantastično koruptivne". "V Britanijo bodo prišli voditelji nekaterih fantastično koruptivnih držav...Nigerija in Afganistan, verjetno dve najbolj koruptivni državi na svetu," je britanski kraljici dejal britanski predsednik vlade. Več

Brazilska predsednica: To je poskus državnega udara

Brazilska predsednica Dilma Rousseff, nekdanja članica levičarske gverile, se bori za politično preživetje. 68-letna brazilska železna lady, ki jo je senat za pol leta suspendiral s položaja in ji grozi odpoklic, je postopek odstavitve označila za poskus državnega udara in obljubila, da se bo borila do bridkega konca. Več

Ceta in TTIP: Slovenija za mešani sporazum, proti investicijskemu sodišču

Slovenija podpira stališče, da bi bila trgovinska sporazuma s Kanado (Ceta) in ZDA (TTIP) mešana sporazuma. Hkrati nasprotuje vključitvi dvostranskega investicijskega sodišča (ICS) v sporazuma, je v Bruslju dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Pri TTIP se je zavzel za transparentnost pogajanj. Slovenija zahteva tudi posebno obravnavno občutljivih kmetijskih izdelkov, na primer mesa, mlečnih izdelkov in jajc. Regulatorno sodelovanje mora jasno in nedvoumno odražati uporabo previdnostnega načela. Prav tako mora biti ohranjena obstoječa raven standardov, kar vključuje tudi standarde na področju varne hrane ter sanitarnih in fitosanitarnih pravil. Slovenija ne želi sprememb zakonodajnega okvira na področju genetsko spremenjenih organizmov. Več

Narava v središču letošnjega festivala Svetlobna gverila

Mednarodni festival Svetlobna gverila, ki letos praznuje deseto obletnico, je posvečen predstavljanju del sodobne vizualne umetnosti, katerih osnovno izrazno sredstvo je medij svetlobe. V letu, ko se Ljubljana ponaša z nazivom Zelene prestolnice Evrope, so za tematsko vodilo festivala izbrali naravo, zaradi česar so se tokrat, poleg ustaljenih lokacij, podali še v nekatere mestne parke in v Botanični vrt. Več

Fatma Samoura je prva generalna sekretarka Fife

Mednarodna nogometna zveza Fifa ima prvič v zgodovini generalno sekretarko. To je postala Senegalka Fatma Samoura. Predsednik Fife Gianni Infantino je na kongresu v Mexico Cityju ob tem dejal, »da bo v Fifo bo prinesla svež veter«. Samoura je sicer senegalska diplomatka Združenih narodov in bo prva ženska na mestu generalnega sekretarja. Na tem mestu Afrika še ni imela svojega predstavnika, saj so bili pravzaprav vsi generalni sekretarji od leta 1904 Evropejci. Štiriinpetdesetletna Samoura nima nobenih povezav z nogometom, do sedaj pa je v številnih vlogah več kot 20 let delovala v Združenih narodih. Več

Grega Repovž

13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Uvodnik

Begunce streljajo, pa zdaj?

Okrožno sodišče v Haagu je 16. julija 2014 odločilo, da je Nizozemska kot država soodgovorna za poboj 300 Bošnjakov ob genocidu v Srebrenici julija 1995, ker jih nizozemski vojaki niso zaščitili. Po odločitvi sodišča je tako morala nizozemska država sprejeti odgovornost za to, kar se je zgodilo julija 1995, ko sta bili Srebrenica in Žepa uradno varovani območji Združenih narodov, a na koncu postali smrtonosna past, pri čemer so sile Republike Srbske v genocidu pobile skupaj osem tisoč Bošnjakov. Nizozemsko državno sodišče – haaško sodišče za vojne zločine je primer zavrnilo – je zato leta 2014 lastni državi naložilo, da se mora z družinami omenjenih 300 žrtev dogovoriti za odškodnino. Nizozemski vojaki so bili kot del modrih čelad vključeni v mirovne misije Združenih narodov med vojno v Bosni in Hercegovini. A odškodnine so bile le zadnje dejanje, pred tem pa je prav ta odločitev povzročila padec nizozemske vlade, v temelju zamajala politična razmerja med političnimi strankami na Nizozemskem, predvsem pa povzročila dolgotrajna etična prevpraševanja v državi – namreč koliko je za to odgovorna družba s svojim gledanjem stran in zadovoljitvijo z odgovorom, da zločinov niso storili Nizozemci. Dolgo časa je bila Srebrenica kot vprašanje odgovornosti pač odrinjena – nato pa je na Nizozemsko legla odgovornost za ta poboj, najhujši na območju Evrope po drugi svetovni vojni. Več