Ozadje političnega podrejanja policije

Kako zdajšnja vlada, ki za to sicer nima neposrednih pristojnosti, menja direktorje velikih (energetskih) podjetij, v katerih ima država prevladujoč vpliv, vemo. To se dejansko dogaja kar v pisarni poslanske skupine največje vladne stranke SDS. A zdaj se razkriva tudi, kako ta stranka kadruje v policiji, menja vodstveni kader od vrha navzdol in prevzema nadzor nad državnim organom, v rokah katerega je monopolizirana represija.

Koliko cepljenih je tudi zaščitenih?

Novembra lani, torej v tem času, je bila Evropa ponovno v lockdownu, sredi drugega vala epidemije, veljala je policijska ura, zunaj pa smo morali nositi maske. Sedemdnevno povprečje okužb je bilo takrat bistveno nižje kot danes. Hkrati pa je bilo višje tudi število smrtnih žrtev, saj je virus zlahka prodiral v domove upokojencev. Bilo je hudo, a luč na koncu tunela so kazali neverjetni znanstveni preboji v razvoju cepiv, ki so napovedovala končno normalizacijo izrednega stanja. Decembra se je tudi v Sloveniji začelo cepljenje. Najprej zdravstvo, nato starostniki. Cepiva so prihajala na trg, nekatera bolj, druga manj učinkovita, a vsa učinkovita.

Testiranje zrelosti

Po novi ureditvi je za učence osnovnih šol in dijake srednjih šol obvezno samotestiranje s hitrimi antigenskimi testi trikrat na teden v prostorih šole – ob ponedeljkih, sredah in petkih. Učenci osnovnih šol se lahko testirajo le s soglasjem staršev, za srednješolce to ni potrebno; kdor ni testiran, ne sme v učilnico, temveč naj bi se šolal od doma. Navodila je v praksi težko izpolniti, trpko pripominja predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan: »Šole bodo v naslednjem koraku morale za del učencev istega razreda organizirati pouk na daljavo, drugi del pa se bo izobraževal v učilnici, to je že logistično težko organizirati in izvesti.« Kako se spremenjenega sistema šolanja lotevajo ravnatelji?

»Prebranko Simonovič«

Ministrstvo za okolje je pri pripravi gradbenega zakona, ki na novo ureja legalizacijo črnih gradenj, sodelovalo z Odvetniško družbo Neffat in ji za to plačalo 7612,80 evra. Ravno ta odvetniška pisarna zastopa poslanca DeSUS Branka Simonoviča v postopku legalizacije njegove črne gradnje. Poslanec je, kot je pred letom razkrila RTV Slovenija, 30 kvadratnih metrov veliko vrtno lopo, za katero naj bi bil od leta 1997 imel dovoljenje, da jo uporablja za hranjenje kmetijskega orodja in pridelkov, predelal v 70 kvadratnih metrov velik objekt z elektriko in vodo, primeren tudi za bivanje. Omenjeni zakon pa bi omogočil legalizacijo poslančeve črne gradnje.

Oblast je vedno pripravljena obračunati s svojimi kritiki

Brigita Skela Savič je strokovnjakinja za zdravstveni menedžment, dolgoživo družbo, promocijo zdravja in profesionalizacijo zdravstvene nege. Leta 2006 je bila med ustanovitelji Fakultete za zdravstvo. Na fakulteti vodi katedro za zdravstvene vede, obenem je sodelavka Medicinske fakultete v Ljubljani. Poleg tega je članica izvršnega odbora združenja za dostojno starost Srebrna nit. Je družbeno aktivna državljanka, glasnica medicinskih sester, zmeraj pripravljena kritično spregovoriti o družbenih krivicah. Svoje poglede pojasnjuje na družabnih omrežjih. Da se z oblastjo pogosto ne strinja, ne skriva, zato je prejšnji teden svoje sledilce na Twitterju pozvala k udeležbi na petkovem protestu.

Policijski ostrostrelec in njegov prijatelj »Psihiater za levičarje«

Ko je 5. oktobra policija v Ljubljani zoper protestnike proti pogoju PCT uporabila dotlej še ne videno količino plinskih bomb, gumijastih nabojev in vodni top, se je na Twitterju pojavila fotografija (policijske) ostrostrelne puške, ki meri na Miklošičevo cesto. Za pojasnila smo se tedaj obrnili na policijo in zdaj smo jih dobili.

Še en napad na informativni program

V sredo je v javnost pricurljalo sporočilo novinark in novinarjev informativnega programa TV Slovenija, v katerem pozivajo k premisleku o predlogu programsko-produkcijskega načrta (PPN) za leto 2022. Poudarili so, da uredništvo informativnega programa v snovanje PPN ni bilo vključeno. Pripombe je podpisalo 123 od 143 zaposlenih v informativnem programu TV Slovenija, prepričljiva večina.

Smrt Evrope

Kdorkoli je presenečen nad tem, kar se danes dogaja na poljsko-beloruski meji, živi v drugem svetu. Vsi ti pretresljivi prizori ljudi brez pravega doma, prezeblih otrok in mrzlih taborov v gozdovih niso nič novega. Podobna zgodba o politično izrabljenih ljudeh je že nekaj časa znana iz Bosne in Hercegovine pa z grških in italijanskih otokov, iz begunskih taborišč v Libiji, Turčiji, Libanonu, z vseh meja svobodnega in demokratičnega sveta. To, kar danes počne samodržni Aleksander Lukašenko, ki s politično izrabo migrantov izsiljuje Evropsko unijo, naj prekliče sankcije zoper njegov nedemokratični režim, smo videli že večkrat. Pred leti se je z množico človeških usod igral turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, a Lukašenko vse to počne bolj neposredno, organizirano, cinično. In pomaga mu Vladimir Putin.

Minister dela

Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo, Mark Boris Andrijanič, je ta teden praznoval stoti dan na položaju. Ob obisku vlade v jugovzhodni Sloveniji je povedal, da podpira »ustanovitev prve slovenske javne tehniške univerze«, želi pa si, da bi bili »vsi študijski programi s področja računalništva in informatike, ki jih izvajajo javne institucije, brezplačni«. Programi slovenskih javnih univerz so za redne študente sicer praviloma že brezplačni, neznanka pa je ostalo vprašanje ustanovitve nove univerze. Je imel minister v mislih že preobrazbo novomeške Fakultete za informacijske študije (FIŠ) v javno univerzo?

Vlada očitno ne ve, kako bi se znebila direktorja Pedagoškega inštituta

Obnovimo zgodbo, katere začetki segajo v lansko jesen. Takrat je upravni odbor Pedagoškega inštituta za direktorja za obdobje petih let imenoval dotedanjega direktorja dr. Igorja Ž. Žagarja. Toda vlada imenovanja ni potrdila. Ker ni bilo drugega primernega kandidata, je Žagar postal vršilec dolžnosti direktorja. To je bil vse do prejšnjega tedna, ko se mu je iztekel mandat. V vmesnem času je inštitut ponovil razpis za direktorja, in ker je spet vse pogoje izpolnjeval le Žagar, je upravni odbor vladi konec septembra poslal sklep o njegovem ponovnem imenovanju. September je bil tudi čas, ko je vlada predčasno razrešila dva člana upravnega odbora inštituta, Aleša Ojsterška in Stojana Sorčana, in namesto njiju nastavila dva svoja, Borisa Munišiča in Alenko Gortan. Toda niti nastavljena člana nista mogla preprečiti, da bi upravni odbor Žagarja prepoznal kot edinega mogočega direktorja – sklep o imenovanju je sprejel soglasno, le Munišič se je glasovanja vzdržal, Alenka Gortan pa je bila odsotna. Vlada je tako spet lahko naredila le to, da imenovanja ni potrdila.

Preroški Kacin

Ko smo se marca lani znašli sredi epidemije, smo bili pri nošenju zaščitnih mask še pravi amaterji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ljudi pozivala, naj maske raje prepustijo obolelim in zdravstvenim delavcem – vse dokler nismo virusa bolje spoznali in ugotovili, da bi ravno maske lahko odigrale ključno vlogo pri preprečevanju širjenja bolezni.

Na plečih šol

Kaj bi še lahko storili ravnatelji in ravnateljice vzgojno-izobraževalnih zavodov, da bi preprečili pohod covida po šolah? Mnogi so že pred začetkom šolskega leta obupano iskali načine, da bi po vzorih iz Nemčije svoje zavode opremili s klimatskimi sistemi, ki iz zraka izločijo kužne aerosole in bistveno zmanjšajo možnosti prenosa koronavirusa. Med njimi je ravnatelj Gimnazije Celje Center Gregor Deleja, ki se je povezal s partnersko šolo iz Nemčije in od nje pridobil specifikacije teh naprav in naslove dobaviteljev; s septembrom je tako gimnazija nakupila šest najsodobnejših prenosnih naprav za prečiščevanje zraka, ki so jih v enem tednu namestili v kleti in po učilnicah v pritličju. Kot pove Deleja, je naložba upravičila vsa pričakovanja: »Ena naprava v celoti večkrat na uro prečisti zrak v učilnici; pri tem venomer meri vrednosti izdihanih plinov, na primer ogljikovega dioksida, in opozori, kdaj je treba odpreti okna – doslej še ni bilo treba, kar je odličen obet pred zimo.« Naložba je gimnazijo stala 40.000 evrov, kot pravi ravnatelj pa »smo si nakup lahko privoščili, ker smo velika šola z vzdržnim financiranjem«.

Vse je napačno

Vlada bi želela v letih 2021—2022 izpeljati davčno reformo, kakršne prejšnje vlade niso nikoli niti načrtovale. Žal so po mojem mnenju predlagane reforme v celoti napačne, to lahko ugotovimo že na podlagi osnovnošolskega znanja makroekonomike. Reformne poteze namreč temeljijo bodisi na napačnih teoretičnih domnevah bodisi na napačnih učinkih, ki naj bi jih z njimi dosegli.

Janko Lorenci

19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Kolumna

Pred točko preloma

Na podnebnem vrhu v Glasgowu je krožil tale vic. Pogovarjata se planeta, prvi prelepo moder, drugi umazana rjava krogla. Kaj se ti je zgodilo, reče čudoviti planet. Imel sem homo sapiensa, reče grdi. Ne skrbi, ne traja dolgo, pravi modri planet.

Kako razstreliti naftovod

Leta 1995 se je v Berlinu odvrtel prvi podnebni vrh Združenih narodov, prvi COP, prva Konferenca o podnebnih spremembah. Zbrali so se tudi številni aktivisti in protestne množice, ki so terjali takojšnje ukrepanje. Dovolj je bilo nakladanja! Dovolj je bilo blebetanja! Stvar je resna! Potrebna je akcija! Gremo! Blokirali so promet, igrali kitare, prepevali, bučali, plesali, žonglirali – ulični teater je bil res čudovit. Policistom niso grenili življenja, vanje niso metali kock ali jajc, ampak so jim izročali cvetje. Tudi sami so se oblačili v rože, drevesa in živali. Spet drugi so se maskirali v delegate Združenih narodov, opremljene s transparenti, na katerih je pisalo: »Bla-bla-bla!« Toda temu bla-bla-blaju so hoteli narediti konec. Da delegati ne bi predčasno odšli (no, ušli, pobegnili), so se celo priklenili na vrata palače, v kateri je potekal vrh, in vzklikali: »Nič več bla-bla-blaja! Akcija zdaj! Nič več bla-bla-blaja! Akcija zdaj!« Miroljubno. In nenasilno. In dostojanstveno.

dr. Bogomir Kovač

19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Ekonomija

Iluzionisti

Politična razprava o proračunih za leti 2022 in 2023 razkriva vse ekonomske zablode sedanje vlade in sprevrženo logiko njene politične oblasti. Fiskalna mimikrija za kratkoročno doseganje političnih ciljev je zavita v največji paket proračunskih izdatkov, primanjkljajev in zadolževanja v tridesetletni zgodovini države. Pod krinko pandemijske krize in perverznega sklicevanja reševanja človeških življenj se skriva napačna izhodna ekonomska politika. Janševa vlada troši preveč glede na ciklično dinamiko gospodarstva in absorpcijsko sposobnost države. Preglednost in učinkovitost porabe državnih izdatkov sta premajhni, obseg in hitrost zadolževanja prevelika in tvegana. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo potrebuje trdnejše in boljše javne finance od večjih in vplivnejših članic. Zasuk evropske fiskalne politike je pred durmi, mi pa nimamo pravih javnofinančnih in razvojnih rešitev. Janševa ekipa je na področju obvladovanja pandemije povsem pogorela, ekonomija je zato njen edini politični volilni adut. Toda tudi tukaj vlada zmeda, čeprav manj očitna in težje razumljiva.

»Kateri jezik sploh govorijo?«

Skoraj leto dni je že, odkar je RTV Slovenija objavila javni razpis za sofinanciranje filmskih projektov v letu 2021. Gre za vsakoletni razpis, s katerim javna RTV sofinancira filme, ki bodo predvajani v kinematografih; zanje mora po zakonu vsako leto nameniti 1,7 milijona evrov od zbranega RTV-prispevka. Ker gre za redni razpis, je bil tudi tokratni skorajda rutinski – bil je objavljen pravočasno, rok za prijave se je iztekel marca, strokovne komisije za vsako od štirih področij (celovečerni dokumentarni, celovečerni igrani, otroški in animirani filmi) so delo začele maja in ga končale sredi poletja. Takrat bi se moral zaključiti tudi razpis, producenti bi morali prejeti sredstva. A jih niso dobili. Ne vsi.

Heni Erceg

19. 11. 2021  |  Mladina 46  |  Hrvaška

Ubijte sla

Bilo je novembra 1991, ko sem »odhajala« iz okupiranega in razdejanega Dubrovnika, ki so mu hrvaške oblasti obrnile hrbet. Dolge dni sem gledala, kako sta srbska in črnogorska vojska v mestu povzročali smrt in uničenje, dokler ni postalo jasno, da imajo osvajalci prosto pot in lahko vkorakajo v Dubrovnik. Pozneje, ko so se umaknili, sem ugotovila, da je šlo za pritlehno trgovino z grozo, za politični dogovor dveh takratnih hijen, srbskega in hrvaškega vodje, da se Dubrovniku »prizanese« v zameno za Vukovar na severu Hrvaške, ob meji s Srbijo.

Čistilka

Stephanie Land je leta 2019 izdala avtobiografijo Maid: Hard Work, Low Pay, and a Mother’s Will to Survive (Čistilka: garaško delo, nizko plačilo in materina volja do preživetja) o boju matere samohranilke, ki čisti po hišah, da bi končala faks in hčerki omogočila boljše življenje. Knjiga je letos s kar nekaj izmišljenimi dodatki postala Netflixova miniserija Maid (Čistilka), ki sicer ni tako bombastična planetarna uspešnica kot Squid Game (Igra lignja), je pa po ogledih že prehitela Damin gambit (The Queen’s Gambit), eno najbolj priljubljenih Netflixovih serij zadnjega leta.