Grega Repovž

24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Uvodnik

Račun pride

Danes je že pretežno pozabljeno, kako se je zgodilo, da je Slovenija tako globoko zabredla, ko se je konec prejšnjega desetletja zgodila finančna kriza, oziroma zakaj je bila med najbolj prizadetimi evropskimi državami. Kdor je zadeve opazoval zgolj od daleč, vsega skupaj ni mogel razumeti: imeli smo visoko gospodarsko rast, le nekaj let prej smo vstopili v evrsko območje in še nekaj let prej v Evropsko unijo, zaradi česar so se nam trgi kar odpirali, konjunktura je omogočala, da so skrbniki javnih financ počivali. Vendar ne, zlom je bil v Sloveniji naravnost grozljiv. A da se bo to zgodilo, so natančni analitiki, na primer Veljko Bole in Dušan Mramor, napovedali že veliko pred zlomom – zlomom, ki ga sicer res ni nihče pričakoval in ki je dejansko prišel z druge strani Atlantika.

Alternativa Janši

Janez Janša je lahko najbolj razvpit politik doma in v širši regiji, a njegova SDS državnozborskih, lokalnih in predsedniških volitev prihodnje leto ne bo krojila. Predvolilna kampanja, ki jo je ta stranka začela že avgusta s strankarskimi in vladnimi obiski v regijah, s stojnicami na sejmih in zborovanjih, okrancljanih z moškimi pevskimi zbori, temelji na že preizkušeni propagandi. V Snoviku blizu Kamnika je recimo Janša ta mesec na zadnjem predvolilnem srečanju dejal, da se bo na prihajajočih volitvah »preprosto odločalo o dilemi med razvojem in nerazvojem, med tem, ali bomo gradili nove vrtce, športne dvorane, negovalne bolnišnice, domove za starejše«. Kot nasprotje tej poti je predstavil trošenje denarja za »tako imenovane« nevladne organizacije in za vse tisto, kar je v zadnjem času povezano s »tako imenovanim« protestnim kolesarjenjem po Ljubljani: »Na naslednjih volitvah se bo izbiralo med ustavno demokracijo in levim fašizmom.«

»Zdi se, kot da bi se oblast izživljala nad lastnimi ljudmi«

Urška Klakočar Zupančič je tista nekdanja sodnica, ki je zasebno zapisala, da je Janez Janša veliki diktator. Po javni objavi njenega zapisa in neenakopravni obravnavi nadrejenih, ki je sledila, je izgubila vodstveni položaj in potem tudi zapustila sodstvo, za katero pravi, da je premalo pokončno, preveč bojazljivo in s tem soodgovorno za stanje v družbi, ki se kaže kot nerazvita demokracija. Odstranjena sodnica vztraja, da si Slovenija zasluži boljše voditelje, kot jih ima danes, in da je menjava na oblasti nujnost, če si želimo normalizacije v družbi.

Podcenjevanje ljudi

Dr. Milan Krek, direktor NIJZ, ki že dolgo ni šel na dopust, saj po lastnih besedah cele dneve preračunava statistične podatke o tem, kaj se dogaja z epidemijo, in tuhta, kaj nam je storiti, je tipičen primer človeka, katerega ambicije so večje od sposobnosti. Zavihtel se je na čelo osrednje državne institucije, odgovorne za javno zdravje, a se je na direktorskem položaju izkazal za nesposobnega. Razširjenost virusa in nov epidemiološki val tej grobi tezi pritrjujeta, Slovenija je že teden dni država članica Evropske unije z najslabšo epidemiološko sliko. A Krek se ne da. Pred dnevi je v intervjuju za TV Slovenija mirno rekel, da so »časi takšni, da ni časa dosti razmišljati in dosti cincati«. Ukrepe je torej treba sprejemati zdaj in takoj, četudi so nedomišljeni, nesmiselni in v nekaterih delih v neskladju s slovensko ustavo.

Moj prijatelj Janez Janša

Ima Janez Janša res prijatelje? Leta 2006 je nekdanji direktor Klime Petek Stanislav Petek v enem od intervjujev za lokalno mariborsko televizijsko postajo prostodušno dejal, da sta z Janezom Janšo »osebna, dobra prijatelja, zaupava drug drugemu. Hvala bogu, da sva zdaj, ko je postal predsednik vlade, ostala prijatelja. Če je komu od naju dolgčas, se pokličeva ali si pošljeva SMS. Vem, da je tam nekje nekdo, s katerim se dobro razumem.«

Kaj piše v sporazumu KUL?

Opozicijske stranke, združene v Koalicijo ustavnega loka (KUL), to so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, so ta teden dokončno uskladile besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju – torej vsebino nekakšne predkoalicijske pogodbe, ki jo zato morajo v prihodnjih dneh potrditi še organi vseh štirih strank. Takšna zavezništva še pred volitvami navadno sklepajo stranke v državah z večinskim volilnim sistemom, v državah s proporcionalnim, kot je Slovenija, pa le redkokdaj. A tokrat naj bi bil sporazum potreben zaradi izjemnih okoliščin, torej vlade pod vodstvom Janeza Janše.

Kip kolaborantu?

Na seji mestnega sveta občine Maribor je svetnica Barbara Glavič dala pobudo za postavitev doprsnega kipa mariborskemu pisatelju, pesniku, dramatiku Stanku Majcnu (1888– 1970). Glavičeva je v pogovoru pojasnila, da ji je pobudo posredoval pesnik Andrej Brvar, eden izmed mariborskih kulturnikov, ki so leta 2018 javno podprli kandidaturo župana Saša Arsenoviča.

Nedostojni poslanci

Zdaj, ko je v parlamentu nenadoma, čeprav le za las, padel koalicijski predlog sprememb zakona o javnem redu in miru, v katerem so bile predvidene drakonske kazni za vse, ki s svojim vedenjem žalijo druge (predvsem javne funkcionarje), se na prvi pogled zdi, da je zmagal tisti del politike, ki zavrača verbalni delikt. Ploskanje 44 poslancev, ki so nasprotovali zakonu, je bilo verjetno res iskreno. Iskreno je tudi politično nasmihanje ob dejstvu, da vlada v parlamentu nikoli nima večine.

Slovenija, gledaš stran?

Novinarka Mojca Dumančič, snemalec Darko Humar in montažerka Lea Krmelj so glavni avtorji dokumentarca V žrelu kapitala. Da, še en dokumentarec, še en prispevek, še ena ponovitev zgodbe o najhujši slovenski ekološki katastrofi, ki traja že 100 let, pač zgodba o Salonitu Anhovo. Vsi vemo za azbest, vsi vemo za azbestozo, nekateri že vse življenje v Desklah zapirajo okna v avtu, izklopijo prezračevanje in se potem nazaj priklopijo na »javni zrak« v Kanalu – ko se peljejo v prelepo Posočje, srčiko Slovenije. Vsi vemo tudi, da je zdaj tam sežigalnica odpadkov v lasti avstrijskih in italijanskih naložbenikov, vsi vemo, da tam pokurijo danes po 16 tisoč ton nevarnih odpadkov, in to ne slovenskih, ampak pripeljanih z druge strani meje, vsi tudi vemo, da so mesece (morda leta?) prebivalci okoliških vasi pili vodo dejansko kar iz Soče, ker je »nekdo« povezal javni vodovod na industrijsko cev, ta voda pa je bila strupena. In to vodo še vedno dobivajo po ceveh. In jo prekuhavajo, ko je vreme slabo, da pač dobijo vase malo manj strupa.

Doza Jelka Kacina

Na programskem kongresu stranke SMC, ki je potekal v Celju, se je med govorci znašel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin. Podprl je projekt Zdravka Počivalška, nekaj besed pa se je odločil nameniti tudi zdravstvenim razmeram v Sloveniji, pri čemer je dejal: »Ne boste verjeli, pocepilo se je tudi 25 narkomanov, ki so ugotovili, da brez PCT ne pridejo do svoje doze, ker ne morejo v ambulanto. In so se cepili. Ljudje pri nas so racionalni.«

Kdo je novi direktor TV Slovenija?

TV Slovenija bo v prihodnjih mesecih kot vršilec dolžnosti direktorja vodil Valentin Areh. Novinarja, vojnega dopisnika in urednika oddaje Odmevi je za ta položaj predlagal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough.

Kaj si o žaljivem Janši misli vrhovni sodnik Jan Zobec?

Vrhovni sodniki so v več let trajajoči sodni bitki novinarke RTV Slovenija Evgenije Carl z Janezom Janšo dokončno razsodili, da jo je ta žalil, sramotil in očrnil, ko je na Twitterju zapisal, da gre za odsluženo prostitutko. Gre za Janšev zapis: »Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce PŠ. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #ZvodnikMilan.« V mislih pa je poleg Carlove imel še Mojco Pašek Šetinc. Obe sta Janšo preganjali odškodninsko in kazensko. V tem primeru gre za odškodninski tožbi, vrhovno sodišče pa je pred časom v primeru Pašek Šetinčeve presodilo, da je Janša ni žalil.

Prihaja supervolilno leto 2022

1) Če se koalicija pod vodstvom Janeza Janše ne bo sesula že prej, ta verjetnost obstaja zaradi taktiziranja strank koalicije, ki se bodo verjetno poskusile pred koncem mandata vsaj navidezno oddaljiti od SDS, nas bodo prihodnje leto najprej čakale državnozborske volitve. Kot pojasnjujejo v državni volilni komisiji, lahko te predsednik države Borut Pahor razpiše najprej za nedeljo, 24. aprila, najkasneje pa za nedeljo, 5. junija. To pomeni, da bomo spomladi brez dvoma že imeli predvolilno kampanjo.

Streznitev po kapljicah

Ko se je koronavirus pojavil na slovenskih tleh, znanost še ni imela prave predstave o načinih, kako se širi med svojimi gostitelji. Tedaj je prevladovala tako imenovana kapljična teorija, po kateri naj bi se covid-19 prenašal predvsem z drobnimi kapljicami, ki jih bolnik izkašlja; posledično so se po vsej državi pojavile table z opozorili o pravilni »higieni kašlja« – verjelo se je, da bi pohod bolezni lahko zaustavili ali pa vsaj v pomembni meri omejili že z doslednim kašljanjem v komolec, predvsem pa z nošenjem mask, ki naj bi zaustavile ubijalsko sluz. Ko se to seveda ni zgodilo, sta oblast in njej podrejena »stroka« za neuspeh krivili neposlušnost ljudstva in poostrili ukrepe za zaprtje države.

Je to najbolje, kar zmoremo?

Francoski ekonomist Thomas Piketty je leta 2013 izdal knjižno uspešnico Kapital v 21. stoletju in dosegel naziv »rock zvezde« ekonomije. V njej je postavil dve tezi, ki sta postali temelj za njegovo nadaljnje raziskovanje razmerij ekonomske neenakosti: prva je, da koncentracija kapitala v rokah peščice ljudi ustvarja neenakost, druga pa, da je danes kapitalski donos večji od gospodarske rasti, kar v praksi pomeni, da najbogatejši lahko z akumuliranjem bogastva vedno lažje bogatijo. O svojih ugotovitvah je tokrat spregovoril tudi na predavanju, naslovljenem Neenakost v Evropi in po svetu, v organizaciji münchenskega inštituta za gospodarske raziskave Ifo. Kaj nam lahko torej Piketty o neenakosti in načinih, kako se rešiti njenih spon, pove danes – po dobrem letu in pol epidemije, ki je družbeno in ekonomsko neenakost zgolj še poglobila?

Politični menjavi

Lani jeseni vlada direktorja Pedagoškega inštituta dr. Igorja Ž. Žagarja, čeprav je izpolnjeval vse formalne pogoje in imel podporo ne le upravnega odbora, ampak tudi zaposlenih, ni potrdila za še en direktorski mandat. Upravni odbor je bil zato prisiljen imenovati vršilca dolžnosti – a ker ni bilo nobenega drugega, za direktorja primernega kandidata (to je tudi razlog, da ga je upravni odbor podprl že na začetku), je to lahko postal le Igor Ž. Žagar.

Ameriški posel

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec (NSi) se je na začetku septembra sestal s predstavniki družbe Westinghouse, multinacionalke, ki se ukvarja z jedrsko tehnologijo – pred 50 leti je z reaktorji opremila Jedrsko elektrarno Krško. Na ministrstvu so sestanek opisali takole: na njem naj bi bili izmenjali »poglede in dobre prakse na področju jedrske energije«, znova so izrecno zanikali, da bi sprejeli kakršenkoli »dogovor ali zavezo« v zvezi s projektom gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2).

Oglaševanje političnih strank na obrtnem sejmu

Sicer ni nič nenavadnega, če se prireditve, kot je mednarodni obrtni sejem (MOS) v Celju, udeležijo tudi politiki, a letos se je vladajoča garnitura očitno odločila, da si sejem prilasti. Tako so se v prostorih celjskega sejmišča poleg stojnic obrtnikov in podjetnikov prejšnji teden znašle tudi stojnice treh koalicijskih strank (SDS, SMC in NSi), slavnostni govorec na prireditvi je bil madžarski premier Viktor Orbán – sejem je letos potekal v duhu sodelovanja z Madžarsko –, v prostorih sejmišča pa so pripravili tudi programski kongres stranke SMC.

N'toko

24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Žive meje

Avtomobilski protesti

Sreda, 15. septembra, je v antijanšistične proteste prinesla prelom. Po več kot 70 kolesarskih srečanjih pred parlamentom, ki so kljub občudovanja vredni vztrajnosti in številnosti vendarle postali predvidljiv in za oblast varen teatrski nastop vedno istih akterjev, se je prejšnji teden znova zgodilo nekaj, kar lahko opišemo le kot spontana ljudska vstaja. Vsi kazalniki so tu: sprožila jo je nepredvidljiva in nelogična okoliščina (vlogo, ki so jo leta 2012 odigrali radarji, so tokrat prevzeli pogoji PCT – predvsem na bencinskih črpalkah), sestavljala jo je množica ideološko raznolikih ljudi brez zvestobe tej ali oni politični opciji, organizatorjem je hitro pobegnila z vajeti v nepredvidljivo razbijanje, povrh vsega pa je naletela na nesorazmerno nasilen odgovor policije in zgražanje vseh strank. Ta nepričakovani preobrat od kolesarskih k »avtomobilskim« protestom je na Facebooku še najbolj posrečeno zajela raziskovalka Eva Matjaž: »Slovencu nastav radar al pa mu zapri pumpo pa bo končno revolucija. Kakšna kolesa, pod Alpami je avto kralj!« Organizirano antijanšistično levico so protesti presenetili in večina njenih glasov je storila vse, da bi se od sredinega dogajanja distancirala. Najbolj razsvetljeni umi naše dežele so kar tekmovali, kdo se bo bolj ponorčeval iz »anticepilskih lunatikov«, kdo bo dokazal, da je bilo »vse zrežirano od zgoraj« ali da so bili tam »najeti nasilneži«. In nedvomno je za vse to mogoče najti dokaze. Toda po dveh letih neuspešnega »padanja vlade« in neskončnih debatah o tem, zakaj petkovi protesti ne pritegnejo ljudi zunaj mehurčka univerzitetno izobraženih prebivalcev Ljubljane, se s takšno razlago ne bi smel zadovoljiti noben antijanšist. Pred parlament so končno prišli tisti »navadni ljudje«, o katerih ves čas govorimo na levici – ljudje, ki jih politika sicer ne zanima in so odtujeni od institucij. Seveda za organizacijo stojijo politični povzpetniki, a množica pred parlamentom je daleč presegla krog anticepilske strančice Resni.ca – če kaj, poskuša njen vodja Stevanović oportunistično slediti raji, ne pa obratno. Namesto iskanja zarot bi bilo bolj produktivno poiskati odgovor, zakaj so po vsem hudem v zadnjih dveh letih te ljudi na ulice spravili prav PCT-pogoji.

Janko Lorenci

24. 9. 2021  |  Mladina 38  |  Kolumna

Falsifikat in njegov stroj

Janša nas ta čas oblega z vseh strani. Njegov način vladanja je pisan skupek metod, značilnih za avtokrate, ki delujejo v demokraciji, a jo hočejo ukiniti. V besedah so veliki demokrati, varuhi malega človeka, patrioti, v resnici pa nasprotje vsega tega.