»Včasih je bilo najlažje sprovocirati komuniste, danes pa cerkev in konservativne medije«

Roman Uranjek (1961), akademski slikar in eden izmed ustanovnih članov slovite umetniške skupine Irwin, tudi v zrelih letih svoje pestre umetniške poti še naprej kipi od ustvarjalnosti. Marljivo vztraja pri neskončnem projektu Vsaj en križ na dan, v sklopu katerega že skoraj dvajset let nariše »vsaj en križ na dan«, še rajši dva, pogosto pa tudi tri ali štiri: v fasciklih, ki krasijo eno od polic njegovega bivalnega ateljeja v središču Ljubljane, se jih je tako nabralo že več kot 25.000. Ob delu z Irwinom sodeluje tudi z Radenkom Milakom, s katerim od leta 2014 ustvarjata v sklopu projekta Dates, zadnje čase pa je dejaven tudi kot (so)kurator številnih razstav, ki dvigujejo veliko prahu in povezujejo najrazličnejše generacije umetnikov. V svojem sila fotogeničnem stanovanju, katerega stene od tal do visokih stropov krasijo dela vrhunskih umetnikov, je med drugim razglabljal o možnostih za razvoj lokalnega trga umetnin, o pomenu medgeneracijskega povezovanja med umetniki, o politično motivirani umetnosti, o pomenu umetniške provokacije ter o izzivih in priložnostih, ki jih v svetu umetnosti odpira pandemija.

Hotel si imeti kolo, zdaj pa ga poganjaj

Oddaja 24ur Fokus je v nedeljo zvečer gostila Aleksandra Čeferina – in vsak novinar in vsako uredništvo lahko le sanjata, da se jima bo zgodilo kaj takega, kot se je Pop TV v nedeljo. Intervjuja namreč niti še ni bilo dobro konec, ko je postal prav ta Aleksander Čeferin osrednja oseba ne le slovenskih, ampak evropskih medijev. Bilo je naključje, srečno naključje, a izšlo se je kot v filmu.

Proti- ali pro- Janševo sodišče?

Ustavno sodišče zadnje čase doživlja vedno hujši politični pritisk. Predsednik vlade in vodilni predstavniki SDS ustavne sodnice in sodnike neposredno in prek svojih medijev ter aparata na družabnih omrežjih obtožujejo, da spodkopavajo vladna prizadevanja za zajezitev epidemije in s tem ogrožajo zdravje ljudi, zato jim grozijo, da bodo morali za svoje ravnanje prevzeti odgovornost. Vse to pa lahko sodnice in sodniki počno zato, ker je zdajšnja sestava ustavnega sodišča prevladujoče naklonjena političnim strankam, nasprotnicam SDS. Pa je res tako? Ima ne-Janševa politika na ustavnem sodišču res takšno moč, kot jo je pred leti imela Janševa? In ali ustavno sodišče res nagaja vladi?

Zavračanje cepljenja

Jelko Kacin, vrli osamosvojitveni heroj, nekdanji veleposlanik, glavni govorec in še kakšen častni naziv bi se našel zanj, se je sredi januarja zaposlil v kabinetu predsednika vlade in postal državni sekretar za koordinacijo logističnega dela cepljenja proti covid-19. Izbira se je zdela logična, Kacin, prekaljeni mož s kopico izkušenj, naj bi bil jamstvo za to, da bo cepljenje v Sloveniji potekalo gladko in brez težav, »smooth«, kot bi temu rekli Angleži. Vlada je namreč prepričana, in tukaj se moramo z njo strinjati, da lahko epidemijo ustavi le dovolj velik delež precepljenih posameznikov. Naročanje ustreznega cepiva, cepljenje in prepričevanje ljudi, zakaj se je modro cepiti, bi morali to pomlad soditi med najpomembnejše politične naloge te vlade; zato jo tudi imamo, vlado namreč, da vodi družbo. Jelko Kacin pa je tisti mož, ki je najbolj odgovoren, da ta velika, logistično zahtevna operacija poteka, kot potekati mora.

In hvala za ribe!

Ko gledate Seaspiracy, Netflixov dokumentarec o ropanju in plenjenju morja, vas ima, da bi začeli serijsko podpisovati peticije – proti industrijskemu ribolovu, proti ilegalnemu ribolovu, proti lovu na kite, proti lovu na delfine, proti plastificiranju morja, proti suženjskemu delu na ribiških ladjah in tako dalje. V nedogled.

Galeta hoteli utišati s 50 tisoč evri

Verjetno se vsak od nas spomni nešteto primerov, ko večinoma ob menjavi vlade direktorji paradržavnih družb kot po tekočem traku odstopajo iz osebnih razlogov. Javna skrivnost je, da razlogi niso osebne narave, saj prizadeti pred odhodom dobijo v podpis dogovor o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. V sporazumu piše, da takšen zaposleni prejme nekaj deset, celo sto tisoč evrov nagrade, zapišimo kar podkupnine, v zameno za to, da odide, pa tudi da molči, da ne kritizira, da se, konec koncev, novinarjem ne oglaša na telefon in da prepusti novim kadrom – pogosto brez izkušenj in v zadnjem času predvsem z izkazanim nagnjenjem k politični lojalnosti – proste roke.

Na kateri strani zgodovine?

Čeprav se včasih zdi, da ustavno sodišče z nekaterimi odločitvami vendarle sili vlado k spoštovanju ustave in zakonodaje, je, predvsem pri zadevah, povezanih z epidemijo in v zvezi z njo z najbolj grobimi posegi v človekove pravice, ljudi pustilo na cedilu. Razlog za to je seveda kot vedno treba iskati skoraj izključno v poimenski sestavi ustavnega sodišča. Od te je odvisno, kako to sodišče odloča, o čem odloča in – to je morda najpomembneje – o čem ne odloča. Ko govorimo o tem, imamo v mislih za družbo in državo pomembne zadeve, torej zadeve, ki se tičejo več ljudi ali celo vseh prebivalcev Slovenije.

Ducat umazanih

Septembra leta 2015 je etični komite Mednarodne nogometne zveze (Fifa) začel preiskovati Seppa Blatterja, tedaj že nekdanjega predsednika krovne nogometne zveze. Popolnoma jasno je bilo, da bo zadeva dobila tudi epilog: Blatter je sicer odstopil 2. junija tistega leta, le tri dni po peti zaporedni izvolitvi, ko so na dan prišli podatki o prejemanju podkupnin. A zadeva je bila širša, zato je komite takrat sprožil preiskavo tudi proti predsedniku evropskega združenja nogometnih zvez (Uefa) Michelu Platiniju. Oba so bremenile trde obtožbe o korupciji in zlorabah položaja. Komite je konec decembra odločil, da sta oba kršila etični kodeks, zato so ju kazensko iz športnega sveta izključili do leta 2023. Svetovni nogomet se je znašel v hudi, predvsem moralni krizi. Blatter in Platini sta bila ključni figuri pri sprejemanju vseh odločitev.

Selektivno domoljubje

Pri Mladini moramo za hip skloniti glavo in priznati, da smo se malce zmotili. Pred kratkim smo pisali o domoljubnem kvizu, ki ga je pripravilo Hojsovo veteransko združenje VSO. Gre za kviz, v katerem naj bi sodelovale šole, najboljši tekmovalci pa bodo poleg denarne nagrade deležni tudi častnega obiska Bruslja in prijetnega kramljanja z Milanom Zverom. Organizatorjem kviza smo očitali dvoje, kviz naj bi bil izrazito propagandne narave, hkrati pa naj bi prek njega strankarska politika SDS neposredno vstopila v šolski prostor. Pri drugi trditvi vztrajamo, prvo za kanček omilimo.

Kako si je veleposlanica Lea Stančič nadela narodno nošo

Slovenska veleposlanica v Romuniji Lea Stančič je predsednici Moldavije Maii Sandu izročila poverilna pisma. Dan prej je kopije izročila državnemu sekretarju na ministrstvu za zunanje zadeve in evropske integracije Dumitru Socolanu. Nič posebnega, protokolarni postopki: termin za fotografiranje stoje, nato še sede, nekaj kramljanja pa salutiranje vojske in tako naprej. Za to priložnost si je – sicer ne prvič – odločila nadeti narodno nošo.

26 tednov

Šestnajstega oktobra 2020 smo že drugič od pomladi zaprli vrata Fakultete za družbene vede in se preselili v virtualno okolje Zooma in podobnih spletnih orodij, kjer smo ostali vse do danes. Povod za moje pisanje je naraščajoča apatičnost študentov (in tudi moja), ki po 26 tednih – ja, prav ste prebrali! – ni prav nič presenetljiva.

Dijaki proti diktaturi

»Svojih dejanj ne obžalujem in sem nanje ponosen. Po mojem prepričanju je postopek obravnave na sodišču in na centru za socialno delo neupravičen,« so besede, s katerimi je zagovor na sodišču začel mladoletni mariborski dijak Matic, eden od treh dijakov II. gimnazije Maribor, ki so februarja na Trgu svobode v Mariboru z mirnim protestom zahtevali vrnitev v šole in se po posredovanju policije znašli pred sodiščem.

N'toko

23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Žive meje

Življenje v imperiju

Prebivalec Slovenije lahko vse življenje preživi v osrčju imperija, ne da bi to sploh opazil. Le kako bi vedel? Nikoli nismo imeli svojih kolonij, naši politiki se ne hvalijo z osvajanjem tujih ozemelj, slovenske zastave pa se po svetu dvigajo samo, ko naši športniki osvojijo kako medaljo. Smo državica, ki se briga zase. Kakšna je naša vloga pri upravljanju globalnega imperija ZDA in EU, izvemo le iz bežnih utrinkov – ko predsednik vlade tvitne nekaj v podporo bombnim napadom na neko oddaljeno državo, ko nam bežno omenijo, da bomo investirali nove milijarde v orožje, ko slišimo kaj o misijah naših vojakov v Afganistanu ali o vajah Nata pri Postojni ... Za trenutek se morda celo vprašamo, čemu je vse to namenjeno, in poslutimo, da smo del širšega mehanizma upravljanja populacij sveta, ampak vojaške teme redko ostanejo dolgo v medijih. Imperializem je za nas abstrakten akademski koncept, ne pa politična realnost. Če še povprečni Američan ne ve, da vsak mesec del svoje plače nameni brezpilotnim bombnikom nad Pakistanom, kako bi to šele vedel Slovenec?

»Sem prišla na vrsto, ker se je zgodil razpad sistema – ali ker dejansko dobro delam?«

Nedavno je Ivana Djilas prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije Marko Slodnjak za gledališk e dosežke v zadnjih dveh letih. Toda prejšnje leto ni bilo takšno, kot bi si ga gledališki ustvarjalci želeli; projekti so jim propadli ali pa so jih bili prisiljeni izvesti v drugačnih okoliščinah. Tudi Djilasova ni izjema. V celjskem gledališču se je namesto otroške predstave z večjo zasedbo odločila za dve ekipi z manj igralci, da bi se morebitne odsotnosti zaradi bolezni manj poznale, eri virusa pa so se prilagodili tudi tematsko – četudi ne govori neposredno o koronavirusu, predstava Tista o bolhah Saše Eržen na duhovit način prikazuje nezmožnost dotika. Ravno tako je spremenjenim okoliščinam sledila v ljubljanski Drami: izvedbeno zahtevnejši projekt Punce in pol Jere Ivanc so zamaknili in namesto nje se je lotila režije bolj pripovedne predstave Moj mož na podlagi kratkih zgodb makedonske pisateljice Rumene Bužarovske. Navdušil jo je trpek humor, s katerim o izkušnjah z moškimi – pogosto tudi težkih in tragičnih – pripovedujejo njene junakinje.

Kako so policisti prekinili umetniški performans

Prejšnji petek smo prvič po pol leta konec tedna lahko preživeli zunaj tudi zvečer in ponoči. Nekateri so ta neuradni praznik počastili z udeležbo na kulturni prireditvi pred ljubljanskim Fotopubom. Prav tam, kjer smo lahko vsak dan spremljali veliko digitalno uro, ki je odštevala minute do policijske ure.

Mestna pritličja

Pred nekaj desetletji, verjetno nekje v osemdesetih letih, se je v arhitekturi in urbanizmu razširil pojem »mestotvornost«. Takrat se je namreč pokazalo, da v novih stanovanjskih soseskah, katerih gradnja je tedaj dosegla vrhunec, nekaj manjka. Še tako premišljeno zasnovane soseske niso bile »pravo« mesto in po stimulativno urbano vzdušje se je bilo treba vračati v zgodovinska mestna središča. A kaj je tisto, kar v mestnih središčih ustvarja ta prijetni človeški vrvež, ki je v soseskah nekako umanjkal? Ugotovitev je bila, da so to stavbe, ki okoli sebe oblikujejo dobro definirane javne prostore, kot sta tradicionalna mestna ulica in trg, ter imajo aktivna pritličja z javnim programom, ki s privabljanjem obiskovalcev dopolnjuje zunanji javni prostor. Predvsem pritličja naj bi torej bila javna, aktivna oziroma mestotvorna. A izraz danes zasledimo le redko, čeprav bi morali biti zdaj še pozornejši na to, kakšna so pritličja stavb, ki se gradijo. Nekoč se je že zdelo, da so aktivna pritličja obsojena na propad in jih investitorji sploh niso hoteli graditi, marsikje pa so ponovno zaživela – seveda predvsem tam, kjer so v stiku z ustrezno urejenim javnim prostorom. Še več, pritličja s poslovnimi prostori so celo prvi pogoj za optimalno delovanje lokalnega gospodarstva.

Igra »mladi do 29. leta do stanovanja«

Potem ko je Mestna občina Ljubljana pred dnevi trideset najemnih stanovanj za mlade razdelila z žrebom, ki ga je predvajala v živo, bo do poletja objavljen še razpis Republiškega stanovanjskega sklada za postelje v Stanovanjski skupnosti za mlade Gerbičeva. Če bo ustreznih prijav preveč, o najemnikih ne bo odločil žreb, ampak »naključni računalniški izbor«.

Butična globalna Počivalškova destinacija

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po zakonu o spodbujanju razvoja turizma odgovorno za pripravo predloga strategije razvoja slovenskega turizma za obdobje do sedmih let. Dejansko pa ministrstvo, ki ga že od leta 2014 vodi Zdravko Počivalšek, pripravo strategije prenese na zunanjega izvajalca.

Vlado Miheljak

23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Dva leva

Lažimož

Hja, Janši bi torej morali, kot zaradi državotvornih interesov pravi nekdanji predsednik Kučan, verjeti. A mu ne moremo. Ne v konkretnem kontekstu soudeležbe pri ponovnem risanju in premeščanju mej na Balkanu, pa tudi sicer ne. Stavek, izrezan iz celotnega konteksta pogovora, zveni morda apologetsko, vendar Kučan ni branil Janše, ampak Slovenijo in njen hudo načeti ugled v regiji ter širše v Evropi. Kaj slabšega, kot je enigma non-paper, se pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU, pač ni moglo zgoditi. Zadeva bi se, če bi Janševa beseda bila kaj vredna, lahko hitro razčistila in pojasnila. A njegove vpletenosti v novo razkosavanje regije ni nihče zares zanikal. Niti sam Janša ne.

Janko Lorenci

23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Kolumna

Živeti v nevarni državi

Ustavno sodišče je začasno odpravilo vladno prepoved shodov. Režim je z njo pod pretvezo zatiranja epidemije prepovedal vsakršne proteste proti vladi. Minister Hojs se je iz sodišča zato že grobo ponorčeval, češ, epidemiologi na ustavnem sodišču … No, vlada je simbolično le popustila in trenutno se lahko protestno zbere do sto ljudi. Številne raziskave sicer ugotavljajo, da je možnost za okužbo z virusom na prostem majhna tudi v velikih množicah.

Naj res vračata pomoč?

»Če je dobro posloval, naj vrne«, je podjetnikom, ki bodo morali vračati pomoč, prejeto zaradi posledic covid-19, nedavno prek TV-ekranov sporočil Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine, ki je zadnje leto sooblikovala razdelitev že za skoraj štiri milijarde evrov pomoči. Sliši se pravično, a primera, ki ju opisujemo, kažeta, da bi morali vlada in Lahovnikova skupina merila za vračilo pomoči v nekaterih primerih vendar podrobneje pretresti. Ker so bizarna.

dr. Bogomir Kovač

23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Ekonomija

Neumna diplomatska kokoš

Politika je na Balkanu, v tem mehkem črevesju Evrope in Azije, vedno zagonetna in primitivna, sprijena in krvava. Države tod nikoli niso imele jasnih meja, vedno so bile interesni plen velikih sil. Zadnji diplomatski zapleti z neformalnimi dokumenti o vnovičnem reševanju nerešenega razpada socialistične Jugoslavije to zgolj potrjujejo. Evropeizacija Zahodnega Balkana v tridesetih letih ni uspela, bližja nam je balkanizacija EU. Razlogov za aktualizacijo balkanskih političnoekonomskih protislovij je veliko. Poganjajo jih lokalne volitve, regionalni in geostrateški interesi. Toda zakaj je Zahodni Balkan postal ravno sedaj diplomatski problem in kako se je v tej igri znašla Slovenija? To ni več preprosta igra političnih prostakov v domačem peskovniku, diplomatski škandali postajajo naša mednarodna blagovna znamka. Slovenija postaja neumna diplomatska kokoš, kjerkoli se že pojavi.

Heni Erceg

23. 4. 2021  |  Mladina 16  |  Hrvaška

Otroško življenje

Vse skupaj je, četudi resnično tragično, trajalo natančno toliko, kolikor je trajala pozornost, ki so jo dogodku posvetili mediji. Takoj nato je v pozabo utonila še ena gnojna rana hrvaških institucij, ki tonejo vse globlje, bolj ko se vodja večne partije in predsednik vlade šopiri. Pri tem se – karikatura junaka posmehljive ošabnosti, ki pa je zgolj prozorna krinka negotovosti in nedoraslosti razmeram v državi, za nastanek katerih je kriv sam skupaj s svojo hudičevo stranko – ves čas dela, da razmere obvladuje, čeprav so mu stvari v resnici popolnoma ušle z vajeti. V neredu institucij, kjer prevladuje partijski kader, ki je večinoma slabo izobražen in nesposoben, se je zgodila tragedija – dveinpolletnega otroka je mati, očitno neprištevna in motena, pretepla do smrti. Ženska je živela s soprogom, ki se ponaša s 30 obtožbami zaradi nasilja, in v obupnih razmerah, v kakršnih tudi sicer živijo hrvaški Romi. Toda malčica je svoje kratko življenje preživela v urejeni in skrbni rejniški družini, v katero je prišla, stara le nekaj mesecev, potem ko so jo prav zaradi družinskega nasilja odvzeli staršem.

Nore gobe – antidepresiv

Te dni so se v medicinski rabi prepovedanih psihedeličnih drog zgodili veliki premiki: raziskovalci z Imperial Collegea v Londonu so opravili raziskavo, med katero so psilocibin – psihoaktivno sestavino halucinogenih gob – preskusili kot sredstvo za spoprijem z depresijo. Čeprav nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je bila testna skupina premajhna – raziskovalci so psilocibin preskusili na samo 59 udeležencih –, izsledki kažejo, da so lahko nore gobe v boju proti depresiji vsaj tako učinkovite kot uveljavljeni antidepresivi, če ne še bolj.

Reševanje zbirke

Ker je Zdravilišče Rogaška v stečaju, se je na javni dražbi znašla grafična zbirka Kurta Müllerja – njena izklicna cena je 3.470.000 evrov. Gre za dragoceno zbirko približno 40 tisoč grafičnih listov iz 16. do 19. stoletja, ki obsega najrazličnejše tematske sklope: od lova, ptičev, metuljev, steklarske obrti, jugoslovanskih vedut, biblijskih prizorov do mode, športa in kulinarike. Posebej so izstopali izvirni ali faksimilni odtisi mojstrov, kot so Dürer, Holbein, Daumier, in Valvazorjevi bakrorezi.