Politično kadrovanje, nova normalnost

Pred letom dni je Slovenijo pretresla afera, pri kateri se je na tnalu znašla tedanja infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. V člankih in televizijskih prispevkih so mediji v lasti ali blizu SDS objavljali nove in nove podrobnosti »škandala SODO« (citiramo Požareport). Šlo pa je zato: odkar je bil leta 2007 Sodo, ta sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, ustanovljen, ga je vodil Matjaž Vodušek. Voduška je tja imenovala prva vlada Janeza Janše, in ker je SDS imela v tej organizaciji zaposlene tudi svoje člane, med drugim so obvladovali tudi nadzorni svet, je Vodušek ostajal. Bratuškova je nato s spremembo statuta tega podjetja dosegla, da je bil lahko nov direktor imenovan le s soglasjem ministrstva, tja pa je poslala tudi svojega nadzornika iz ministrstva Hinka Šolinca, direktorja direktorata za energijo na ministrstvu, magistra elektrotehnike. Šolinc je bil strokovnjak, a je vendarle nato izbruhnila afera o »političnem vdoru Bratuškove na kadrovanje v SODU« (citiramo izjave SDS).

Nesmiselnost splošnega merjenja telesne temperature na delovnem mestu

Vlada je pred dvema tednoma v okviru zaostrovanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužb sprejela sklep, naj se »ob vstopu v delovne prostore redno meri temperatura zaposlenih in obiskovalcev«. Številni delodajalci so hiteli naročati merilnike telesne temperature, trgovci s takšno opremo so bili naenkrat zasuti s povpraševanjem. A kmalu je postalo jasno, da gre za ukrep, katerega učinkovitost, zanesljivost in s tem smiselnost so vprašljive. Jasno je postalo tudi, da vladni sklep ni predvidel sankcij za morebitne kršitelje.

Politično imenovanje sodnikov

V Sloveniji sodnike imenuje oziroma voli politika, točneje državni zbor, torej poslanke in poslanci. Zato se tudi zgodi, da kak kandidat za sodnika ni izvoljen, ker pač ni všeč dovolj veliki večini političnih strank.

Pohod proti pravicam žensk

Natanko štiri leta minevajo, odkar so nasprotniki pravice do splava izpeljali doslej najbolj usklajeno akcijo proti 55. členu slovenske ustave. Ta pravi, da je v naši državi odločanje o rojstvih otrok svobodno, da je to avtonomna pravica žensk in deklet, ki zanosijo. Gre za pomembno pravico, ki je bila izborjena in legalizirana pred 68 leti, pred 29 leti pa je bila še dodatno zavarovana z vpisom v ustavo, a je vedno znova na udaru, vedno znova je ogrožena. Oktobra 2016 so nasprotniki te pravice hkrati neprestano predvajali promocijski film na pročelju cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani, neprestano so molili pred ljubljansko porodnišnico in medije hranili z udarnimi izjavami.

Molitev za zdravo pamet

V Velenju, v tej skorajda poslednji rdeči trdnjavi, se obetajo županske volitve. SDS v rudarskem mestu ni bila nikoli preveč priljubljena, vsaj na lokalnih volitvah je vedno zmagovala SD. To je za delavsko, rudarsko mesto pričakovano, vsi župani do sedaj so bili bolj ali manj povezani z rudarstvom.

Kdo je torej grožnja vladavini prava?

V zadnjih letih smo v nekaterih evropskih državah priča političnemu podrejanju sodstva, pravosodja in siceršnjemu ogrožanju vladavine prava tudi v povezavi s političnim podrejanjem drugih družbenih podsistemov, na čelu z mediji. Med dokaj odločnimi nasprotniki teh procesov najdemo tudi evropsko komisijo, najbolj aktualna posledica njene aktivnosti pa je vseevropsko preverjanje stanja vladavine prava v vseh članicah EU. Ti postopki pa ne odmevajo le na Poljskem ali Madžarskem, kjer so bili dosedanji politični posegi v demokratične ustanove najvidnejši, pač pa tudi v Sloveniji.

Gale in kleptokracija

Skoraj 2500 podpisnikov – med njimi je več uglednih imen – je doslej izrazilo podporo peticiji, namenjeni predsedniku republike Borutu Pahorju in naslovljeni: Ivan Gale si zasluži državno odlikovanje. Pobudniki peticije so v utemeljitvi med drugim zapisali:

Volitve kot igra na srečo

Na spletni strani Športne loterije ni mogoče staviti zgolj na izide športnih tekmovanj. Pod zavihkom »druge stave« sameva še ena možnost. Stavite lahko na izid ameriških predsedniških volitev, ki bodo v začetku novembra. V tujini so takšne stave nekaj običajnega, pri nas pa te navade ni.

Drugačna slika, kot jo vidi Janša

Evropska komisija je prvič v svoji zgodovini pripravila poročilo o stanju na področju vladavine prava v vseh državah članicah EU. Kar se tiče Slovenije, je poročilo načeloma ugodno. Opozarja pa na določene težave, a še zdaleč ne na tiste, ki jih je želela poudariti trenutna vlada. Ta je v postopku priprave poročila evropsko komisijo poskušala prepričati, da pravosodje in tudi medije obvladujejo neformalni postkomunistični centri moči, zaradi česar pravosodje in medijski trg potrebujeta reforme po zgledu sosednje Madžarske, kjer je pod podobnim izmišljenim izgovorom vladajoča stranka Viktorja Orbána v dobršni meri že izvedla politične prevzeme.

Čas je za radikalne

Že Mladinska aktivistična organizacija (MAO) je dokaz, da mladim v Sloveniji ni vseeno. Hodijo na proteste, so družbeno in politično dejavni, udeležujejo se akcij, predvsem pa se trudijo biti vidni in slišani. Da si bodo morali izboriti svoj prostor pod soncem, se zavedajo tudi v gibanju Mladi za podnebno pravičnost, ki ga je medijski radar ponovno zaznal v zadnjih nekaj tednih. Njihov večmesečni molk je sicer posledica ukrepov za zajezitev covid-19, vseeno pa je težko konkurirati medijski pozornosti, ki jo je v okoljevarstvo usmerila mlada švedska podnebna aktivistka Greta Thunberg. Slednja je v boju za podnebno pravičnost združila mlade po svetu ter sprožila shode, poimenovane Petki za prihodnost, ki smo jih lahko spremljali tudi v Sloveniji. Cinične pripombe, da so se mladi protestov udeleževali zgolj zato, da jim ni treba sedeti pri pouku, se danes zdijo kot škodoželjne opazke tistih, ki so še vedno slepi za težave, s katerimi se sooča sodobna družba.

Še več knjig moških, ki so jih izdali moški

Pred kratkim je izšel prvi letnik knjig iz zbirke Klasična Beletrina, ki prinaša izbor klasičnih del v novih prevodih in z novimi spremnimi besedami. Skupno bo knjig 25, toda med njimi sta samo dve deli avtoric, Selme Lagerlöf in George Eliot. Novi prevodi klasikov so dobrodošli – a kako je mogoče, da se sodobni izbor klasike bolj malo razlikuje od tistega iz, denimo, šestdesetih in sedemdesetih let, ko se je v kultno zbirko Sto romanov uvrstilo le pet avtoric?

Hrvati, Srbi in kočevski Nemci

V Sloveniji posebne manjšinske pravice uživata le madžarska in italijanska narodna skupnost. Proces priznanja vsaj nekaterih manjšinskih pravic drugim, po številu precej večjim narodnim skupnostim, kot so recimo Hrvati, Srbi in Bošnjaki, pa tudi Albanci in Romi, se vleče že četrt stoletja.

(Ne)zaupanje javnosti

Niso vse policije enake. Še zdaleč ne. Med njimi so velike razlike, čeprav na papirju povsod velja, da gre za tisti državni organ, ki varuje red, skrbi za javno varnost in je torej predvsem v službi ljudi. V številnih državah so policije nasilne, podkupljive, vzdržujejo neenakost, socialne razlike, zlorabljajo svojo represivno moč ... V Sloveniji ni tako, slovenska policija je počasi, a vztrajno v zadnjih desetletjih pridobivala zaupanje javnosti. V naprej posameznik doslej ni dvomil v njeno ravnanje, zgolj izjemoma. A to se zelo hitro spreminja.

Sprenevedanja o javnem zdravstvu

Zdravstvena kriza, povezana s covid-19, je odstrla vse zanemarjanje področja slovenskega zdravstva. Vidne so posledice nepremišljenih pritiskov na privatizacijo, večkratno povečevanje plač v zdravstvu ni skrajšalo čakalnih dob na zdravstvene storitve, prehajanje zdravstvenih delavcev med javnim in zasebnim je na stran postavilo konkurenčno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi, novogradnja in obnova obstoječe infrastrukture sta bili podhranjeni, menedžment zdravstvenih zavodov pa vse pogosteje politično obarvan, s pomanjkljivimi kompetencami za učinkovito poslovanje v zdravstvu, enako velja tudi za člane svetov zavodov. Ideologija delitve na naše in vaše, rdeče, črne, bele, glorifikacija zasebništva in podcenjevanje javnega so se razsuli kot hišica iz kart. Vse vlade in opozicije doslej so tako stanje soustvarjale in so odgovorne za to, kje smo danes.

Vlado Miheljak

2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Dva leva

Mediji v defektnih demokracijah

»Ponekod bi lastniki medijev temeljito razmislili, ali se jim splača vojna s politično opcijo, ki je doživela uspeh na volitvah in mnoge potrditve na mednarodni ravni.«
— Dimitrij Rupel o medijski spodobnosti (Mag, 22. 6. 2005)

Dobrodošli v 18. stoletju

Donaldu Trumpu je kazalo slabo, zelo slabo, potem pa mu je nenadoma posijalo sonce – umrla je Ruth Bader Ginsburg, slovita vrhovna sodnica, ena izmed štirih liberalnih sodnikov na vrhovnem sodišču. Od trenutka, ko so sporočili, da je umrla, je bilo povsem jasno, kaj bo Trump storil – takoj bo na njeno mesto predlagal zelo konservativnega sodnika ali sodnico. Celo raje sodnico, da mu ne bodo mogli očitati, da ne spoštuje žensk, da diskriminira in da je na mesto, ki ga je zasedala ženska, predlagal moškega. Prav tako je bilo povsem jasno, da bo zelo konservativna sodnica tudi imenovana – da jo bo senat brez kakšnih večjih težav potrdil. Ja, demokrati bodo javkali in stokali in moralizirali, češ da bi morali odločitev o novem članu ali članici vrhovnega sodišča prepustiti naslednjemu predsedniku (in češ da se to, kar hoče narediti Trump, v volilnem letu ne počne, pa četudi nikjer – niti v ustavi niti v deklaraciji o neodvisnosti – ne piše, da tega ne bi smel, navsezadnje, to je v volilnem letu poskušal tudi Obama, a njegov zmerni Merrick Garland ni šel skozi), ja, pred vrhovnim sodiščem se bodo vrstili bučni protesti (in protestnice se bodo oblekle tako, kot so oblečene gileadske dekle v Deklini zgodbi), in ja, na zaslišanju jo bodo demokratski senatorji »dostojanstveno« in »odločno« mučili in napadali in kompromitirali, a nič od tega – čisto nič, popolnoma nič, totalno nič – ne bo pomagalo. Ta, ki jo bo predlagal Trump, bo imenovana in izvoljena za novo vrhovno sodnico.

Spomeniški revizionizem

Pred več kot 150 leti, natančneje leta 1853, je mesto Ljubljana od Josefa Benedikta Withalma, lastnika ljubljanskega Kolizeja, odkupilo litoželezni odlitek kipa avstro-ogrskega feldmaršala Josefa Radetzkega. Prostostoječi kip v naravni velikosti prikazuje Radetzkega med bitko pri Novari, kjer so sile avstrijskega cesarstva porazile italijansko vojsko Kraljevine Sardinije in njenih zaveznikov, ki se je borila za neodvisnost Italije. Kip je dolgo stal v mestni hiši, nihče namreč ni vedel, kam bi ga dali, šele leta 1880 so ga pokazali javnosti. Postavili so ga pred Tivolski grad, ki se je takrat še imenoval Podturn.

Ne monopol, temveč dobro koordinirana mreža

Zaradi epidemije okužb s covid-19 so testi postali dnevna novica, ki vpliva na življenje mnogih. Zato je razumljiv tudi povečan interes javnosti za naše delo.

Politkomisarja z Beletrine

Komur je uspelo ujeti še zadnja leta socializma, se bo spomnil nekih čudnih tipov, za katere si nikoli nisi čisto mogel predstavljati, kaj zares počnejo, nisi niti mogel ugotoviti, kdo jih pošilja, ali blefirajo ali res prihajajo v imenu partije, so pa imeli vedno spomine na počitnice v eksotičnih krajih in dobre avtomobile. In teh tipov je na političnem in finančnem področju še vedno veliko tudi v sodobni državi: vedno so zraven, ne veš, ali blefirajo, skoraj nihče pa se jih ne drzne res odgnati, ker morda pa je res, kar govorijo, in na splošno velja, da brez njihove podpore res nič ne moreš. Oblast se zamenja, oni ostanejo. In vedno, ko gre za kakšen državni projekt, so zraven. In vedno se kje pojavi kakšen d. o. o., ki ga slučajno vodi žena ali sin ali svak, ki opravi del posla, sami pa pri tem govorijo povzdignjene besede in izražajo skrb za državo, na katero da prežijo pijavke in lopovi.