-
5. 5. 2020 | Svet
Johnson za ponatis svojega 40 let starega romana o virusu
Stanley Johnson, oče britanskega premierja Borisa Johnsona, je leta 1982 napisal roman The Marburg Virus o izbruhu virusa v newyorškem živalskem vrtu. Roman je bil deležen zgolj nekaj mešanih kritik, a Amazon kljub temu broširano izdajo prodaja za skoraj 65 evrov. Johnsonov zastopnik Jonathan Lloyd iz agencije Curtis Brown nagovarja britanske založnike, naj ponovno izdajo "vznemirljivo, preroško in inteligentno srhljivko".
-
5. 5. 2020 | Družba
»Tisti, ki so se najbolj grebli, so se dogrebli. To je narobe v naši družbi.«
"Kar bomo delali, to bomo imeli. Če bomo dopuščali, da je karierizem temeljno gibalo našega razvoja, potem bomo ena brezvezna država, ki bi je lahko tudi ne bilo. Če pa bomo vendarle zamenjali nekatere vrednote in začeli nagrajevati ustvarjalnost, inovativnost, poštenje, potem morda imamo kakšno 'šanso'. Dokler bomo gledali to negativno selekcijo, ki se izvaja ves čas, da je pomembnejši tisti, ki je 'naš', kot tisti, ki kaj zmore in zna, bo tako, kot je. Rezultati dela morajo biti kriterij za zaposlitev. Zdaj pa je res neverjetno, kako smo s to negativno selekcijo dosegli, da imamo na funkcijah, od oblasti do firm, povzpetneže. Tisti, ki so se najbolj grebli, so se dogrebli. To je narobe v naši družbi."
-
5. 5. 2020 | Družba
»Nasilje se je povečalo za 70 odstotkov, saj izkoriščajo dejstvo, da moramo ostajati doma«
"Nasilje se je povečalo za 70 odstotkov, saj izkoriščajo dejstvo, da se ne smemo gibati, da moramo ostajati doma. Izrael ima pogled k svojemu cilju uprt ves čas, niti za trenutek ne odnehajo. Ker so naseljenci tudi v času epidemije zaščiteni z vojsko, se lahko prosto gibljejo in napadajo palestinsko imetje. Kljub bolezni so njihove ambicije še vedno tukaj - žive in zdrave. To jasno razkrije njegove prioritete v času krize. Če bo prišlo do dokončne priključitve Zahodnega brega, ne vemo, kaj se bo zgodilo s skoraj 50 tisoč ljudmi, ki živijo v Jordanski dolini, večina od njih je kmetov. Z zemljo jim bo odvzet edini vir preživetja."
-
5. 5. 2020 | Kultura
Kljub temu, da se ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa počasi rahljajo, so v okviru akcije Vsi (filmi) doma pripravili nov paket filmov, med katerimi je tudi večkrat nagrajeni kratki animirani film Celica režiserja Dušana Kastelica, ki je lani za ta film prejel tudi nagrado Prešernovega sklada za animirani film.
-
5. 5. 2020 | Kultura
Najvišje priznanje za mladinsko literaturo pisateljici Jacqueline Woodson
Andersenovo nagrado (Hans Christian Andersen Award), najvišje mednarodno priznanje za mladinsko književnost, ki jo podeljuje mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY, bo letos prejela ameriška pisateljica Jacqueline Woodson, Andersenovo nagrado za ilustracijo pa Albertine iz Švice. Dobitnika nagrade, ki jo podeljujo bienalno, bi morali razglasiti 30. marca na sejmu otroških knjig v Bologni, ki pa je bil odpovedan zaradi pandemije novega koronavirusa.
-
4. 5. 2020 | Politika
Pri maskah ni posredoval predsednik vlade, temveč njegova soproga
Po tem, ko je Ivan Gale z zavoda za blagovne rezerve razkril neformalne politične pritiske na posle za dobavo zaščitnih mak in drugih njunih zdravstvenih pripomočkov za boj z epidemijo novega koronavirusa, se je pričakovano znašel pod pritiskom vlade in tudi najmogočnejšega »medijskega« stroja, torej SDS. A bolj kot pritiskajo nanj, slabše je. Zanje. Gale namreč razkriva vedno nove podrobnosti iz umazanih poslov. In ne, med imeni, ki so v tem med poslu neposredno posredovala za posamezna podjetja še vedno ni imena predsednika vlade Janeza Janše. Je pa že njegova soproga Urška Bačovnik Janša.
-
4. 5. 2020 | Svet
Tudi ugledni časnik The Guardian svari pred Janšo
Tudi ugledni časnik The Guardian opozarja na trenutne politične razmere v Sloveniji. Danes so objavili članek z naslovom Janez Janša: Orbanov zaveznik nad novinarje v Sloveniji. Novinar časnika The Guardian Shaun Walker, sicer dopisnik za Centralno in Vzhodno Evropo izpostavlja, da se je nad slovenskega predsednika vlade vsul plaz kritik, ker želi izredne razmere zaradi epidemije novega koronavirusa izkoristiti za politične manevre.
-
4. 5. 2020 | Politika
Navedb gospoda Galeta nihče ne zanika
V Sloveniji smo v preteklih letih že imeli nekaj žvižgačev, a le redki od njih, če sploh kdo, se je izpostavil tako javno kot gospod Ivan Gale, ki je v dveh oddajah TVS Tarča predstavil številne osupljive podatke o tem, kako je naša država v najhujši krizi zaradi Covida-19 nabavljala zaščitno in medicinsko opremo.
-
4. 5. 2020 | Politika
Vlada na svoji spletni strani običajno objavlja svoje ukrepe (zadnje čase seveda predvsem glede epidemije), pojasnila teh ukrepov ter govore predsednika vlade. Po novem (v času vladavine Janeza Janše) pa očitno tudi javna pisma nevladnih organizacij oziroma civilno-družbenih združenj. Prva taka objava nosi naslov »Podpora Vladi Republike Slovenije s strani katoliških organizacij in Zbora za republiko«.
-
4. 5. 2020 | Politika
Erika Žnidaršič: »Gospod Končar, v imenu katerega podjetja ste klicali na Blagovne rezerve?«
"Gospod Roman Končar! Na vaše blatenje mojega dobrega imena ne nameravam odgovarjati. Bi vas pa na tem mestu vprašala, v imenu katerega podjetja ste klicali na Blagovne rezerve? Kaj ste ponujali? Za kakšno ceno?" S tem zapisom se je na Facebooku Erika Žnidaršič, voditeljica oddaje Tarča na TV Slovenija, odzvala na žaljive besede Romana Končarja, igralca, ki je vedno usklajen s stranko SDS.
-
4. 5. 2020 | Politika
Zdravnik Rihard Knafelj se odziva na pisanje Siola: »Nobenega nismo favorizirali«
Zdravnik Rihard Knafelj je zanikal favoriziranje katerega od 13 primernih ventilatorjev za predihavanje bolnikov s covidom-19, kar so mu očitali na portalu Siol.net. Omenjeni spletni portal je pred kratkim prevzel urednik Peter Jančič, sicer naklonjen stranki SDS. Pred leti je Janševa vlada Jančiča nastavila tudi kot urednika Dela. Na navedbe portala Siol.net, da so različne institucije ventilatorje bellavista označile za smrtno nevarne, je Rihard Knafelj za STA odgovoril, da je šlo za odpoklic določenih serij.
-
4. 5. 2020 | Družba
Danes vrata odpirajo knjižnice, jutri galerije in muzeji
V sklopu rahljanja ukrepov za zajezitev širjenja epidemije novega koronavirusa bodo danes vrata odprle splošne knjižnice, jutri večina galerij in muzejev, z delovanjem pa so že začele nekatere knjigarne. V skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je povsod obvezno nošenje zaščitnih mask in razkuževanje rok.
-
4. 5. 2020 | Politika
»Gre za največjo spremembo po drugi svetovni vojni ali po razpadu socializma«
"Gre za največjo spremembo po drugi svetovni vojni ali po razpadu socializma. Za zdaj se zdi, da bo najbolj trpela globalizacija. Gospodarstva se zapirajo, promet je praktično ustavljen, vsak rešuje svojo kožo in vrača se lokalizacija z nacionalno državo, ki rešuje vse probleme."
-
4. 5. 2020 | Družba
»Zelo pomembno je, da žvižgače zaščitimo«
"Kdor me pozna in spremlja moj profil na Facebooku že nekaj časa, ve, da se redno odzivam na določene zadeve, za katere menim, da se je nanje treba odzvati. Zame je bilo čisto normalno, da sem objavil svojo podporo Ivanu Galetu. Napisal sem, kaj si mislim. Dal sem svoj glas podpore in zraven fotografijo. In to je bilo to. In potem je neki kolega napisal, kaj pa če bi naredili skupino za njega. In neka druga kolegica je napisala, evo, je to v redu, in poslala link. In z njo sva začela to skupino. V približno treh urah je bilo že nekaj tisoč članov. Na začetku je bil porast gromozanski."
-
4. 5. 2020 | Kultura
Ob 40. obletnici Titove smrti bo virtualna 3D Galerija Vodnikove domačije Šiška v sodelovanju z Muzejem tiska pripravila razstavo Tito in tisk, od ikone do kulta, po kateri se boste lahko sprehodili preko vmesnika in platforme KUNSTMATRIXX. Na razstavi, ki jo bodo odprli 9. maja ob 20.00, je kustos Ali Žerdin iz zbirke starih časopisov izbral tiste, ki pripovedujejo o Josipu Brozu Titu, njegovem boju, prevzemu oblasti, vladavini in smrti. Razstava se začne z izvodi časopisov iz leta 1944 in konča maja 1980, ki so bili natisnjeni med Pekingom in New Yorkom.
-
4. 5. 2020 | Družba
Abecedarij svobode govora: ženske
Leta 2018 je bila Christine Blasey Ford univerzitetna profesorica. Njen življenjepis ni vseboval škandalov ali obtožb. Pisala je znanstvene članke in knjige, predavala in raziskovala.
-
4. 5. 2020 | Politika
Ameriški novinarji si ne želijo novega Trumpovega mandata
V članku o medijih ter predsedniku Donaldu Trumpu, je ameriška revija Hollywood Reporter ugotovila, da si večina novinarjev, razen seveda konservativnih, ne želi novih štirih let psihičnega izčrpavanja in kaosa Trumpove vladavine. "Ne poznam nikogar, ki bi rad delal še štiri leta takšnega cikla novic," je povedal neimenovani producent televizije CNN. Trump, ki uživa v izčrpavanju novinarjev ter nenehno sproža nove cikle novic s tvitanji čez noč, zgodaj zjutraj, pozno ponoči, pa očitno ne moti kolegov s televizije Fox News in drugih konservativnih medijev,
-
4. 5. 2020 | Kultura
Četrta sezona danske uspešnice Oblast na Netflixu
Danska politična drama Oblast bo zaživela še na Netflixu. Po pisanju britanskega BBC bo v novih osmih epizodah uspešnice izpred desetih let nastopila prvotna igralska zasedba. Netflixovi naročniki si jo bodo lahko ogledali v letu 2022, še letos pa bodo ponudili prve tri sezone serije, ki je bila na sporedu med letoma 2010 in 2013.
-
3. 5. 2020 | Svet
Novinar, ki ga napada Janez Janša, med prejemniki nagrade za svobodo govora
Slovenski novinar Blaž Zgaga, ki se je v zadnjem času znašel pod javnim pritiskom tudi predsednika vlade Janeza Janše, je med 17 dobitniki nagrad nemškega medija Deutsche Welle za svobodo govora. Deutsche Welle je nagrado podelil "vsem pogumnim novinarjem v svetu, ki so zatirani zaradi poročanja o pandemiji", je sporočil generalni direktor Peter Limbourg. Prejemniki prihajajo iz 14 držav. Le Slovenija je članica Evropske unije.
-
2. 5. 2020 | Politika
Janša še vedno zaupa Počivalšku: »Z vsako dobavo se nam je odvalil velikanski kamen od srca«
Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju v odgovoru na vprašanje Pop TV, ali v luči zapletov pri nabavi zaščitne opreme in ventilatorjev še zaupa gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku, odgovoril pritrdilno. Kot je napovedal, bo vladno poročilo o nabavi zaščitne opreme v epidemiji na poslanskih klopeh v prihodnjem tednu.
-
3. 5. 2020 | Politika
»Odstraniti bi morali knjige zgodovinarjev, da bi nam lahko amater Žiga Turk v miru lagal v obraz«
"Javni servis je ves luknjast, na mnogih mestih kadrovsko prestreljen: lepše rečeno, ni enoten, kar je lahko dobro. Težava je v tem, da se na eni strani te raznolikosti vztrajno in izključno izkazuje tisto bogastvo desnice, ki sem ga prej omenila – bogastvo neumnosti. V vsem razkošju nam je to bogastvo na predvečer praznika narodnega odpora kot gost Jožeta Možine prikazal Žiga Turk. Nekdo, ki je v zgodovini nepovratno zapisan kot mislec straniščne ščetke in minister, ki je daleč najbolj znerviral ljudstvo, je nenadoma postal uomo universale, tehnik, teoretik in humanist hkrati, nesmrtni bloger. Pustila bom ob strani vse drugo in se zadržala le pri jedru Turkovega predprazničnega izpada."
-
3. 5. 2020 | Družba
»Ljubljana ima zdaj poslanstvo, da deželo znova spremeni v državo«
"Ta trenutek me ne zanima nestrokovnost prepovedi gibanja v drugo občino. Zanima me postopek, uporabljen, da bi prepoved postala sprejemljiva. Ta postopek se je namreč izvedel tako, da so epidemijo od epidemiologov vzeli v roke upravljalci javnega mnenja, uradni in omrežni. Spravili so se na atraktivne sovražnike, ki bi jim javno mnenje utegnilo takoj pripisati, da ogrožajo zdravje domačinov. Najprej so to bili Kitajci iz kitajskih restavracij. Potem so to bili sosedje iz drugih držav. In ko se je izkazalo, da s preganjanjem Kitajcev in prišlekov iz soseščine pandemije ni mogoče ustaviti (zato se ji ravno reče pandemija), je bilo treba najti najbolj gnusne predstavnike, ki so nevarni prav zato, ker na videz pripadajo v 'naše kraje', pa bi se jih bilo treba po hitrem postopku znebiti. In te je v jeziku upravljanja ljudi v Sloveniji identificirala oznaka LJ. Da bi bila prepoved gibanja prek meja občin sprejemljiva, ni bila uporabljena podoba dvosmernega prometa med Zgornjimi in Spodnjimi Butalami, ampak zrežirana podoba strah vzbujajočega pojavljanja LJ."
-
3. 5. 2020 | Kultura
Slovenski kulturniki so se združili, politike bodo opozorili na pomembnost vlaganja v kulturo
"Ob sproščanju ukrepov za zajezitev epidemije je zdaj prišel tudi čas za premislek o strategijah soočanja z njenimi ekonomskimi in družbenimi posledicami. Krizo smo v izolaciji preživljali ob knjigah, filmih, glasbi in drugih umetnostih, zdaj pa je čas, da ponovno zaženemo družabno življenje in gospodarstvo, saj pri obeh kultura igra pomembno vlogo," so zapisali kulturniki, ki so se združili pod imenom Ostanimo v družbi najboljših. V sredo, 6. maja, bodo ob 10. uri v Kinu Šiška organizirali novinarsko konferenco. Med drugim bodo spregovorili o več vidikih vitalnega pomena kulture za družbo in opozorili odločevalce, da lahko z vlaganji v kulturo potencirajo njene prednosti.
-
3. 5. 2020 | Kultura
Izgubljena skladba zasedbe Oasis
V času izolacije je Noel Gallagher odkril izgubljeno skladbo z naslovom Don't Stop, ki je nastala z nekdaj zelo priljubljeno zasedbo Oasis. Našel jo je doma na eni od neoznačenih zgoščenk v obliki demo posnetka. Pesem, ki ni bila nikoli posneta v studiu, je zazvenela le na tonski vaji pred koncertom v Hongkongu pred približno 15 leti, je Noel Gallagher zapisal na Twitterju.
-
3. 5. 2020 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Toma Vebra iz zbirke Točka preloma.
-
2. 5. 2020 | Politika
Ko je pred dvema tednoma parlamentarni odbor za zunanjo politiko obravnaval vladni odgovor Svetu Evrope na prijave o pritiskih na medij – vsebino t.i. depeše o slovenskih komunističnih medijih, je zunanji minister Anže Logar (SDS) nastopil precej arogantno. Uvodoma je dejal, da je bil na sejo vabljen očitno po pomoti, saj da z odgovorom Svetu Evrope nima praktično nič, poslancem in javnosti pa je očital, da ne poznajo depeš zunanjega ministrstva in da ne razumejo postopkov, ki jih ta vodi. Za povrh vsega je sejo, domnevno zaradi drugih, neodložljivih obveznosti takoj zapustil. Ker ministrov namestnik, državni sekretar Tone Kajzer, na vprašanja poslancev ni odgovarjal, sta nato predsednika odborov Violeta Tomić in Matjaž Nemec zasedanje prekinila.
-
2. 5. 2020 | Družba
STRIP: Prihodnost novinarstva je v tvojih rokah
V nedeljo, 3. maja, obeležujemo mednarodni dan svobode medijev. V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so se v sodelovanju z ilustratorjem Cirilom Horjakom ob tem letos odločili, da objavijo strip, ki preprosto in kompleksno hkrati nagovori sedanje razmere v medijih in novinarstvu, javnost pa spodbudi, da kritično presoja in soodloča, v kakšni družbi želimo živeti. Končni poziv nagovarja (so)odgovornost prav vsakega od nas, ko sporoča: "Prihodnost novinarstva je v tvojih rokah."
-
2. 5. 2020 | Družba
FOTOGALERIJA: Kolesarila je cela Slovenija
Ljubljana, Maribor, Kočevje, Brežice, Dolenjske Toplice, Koper, Slovenj Gradec, ... bralke in bralci Mladine so nam pomagali sestaviti fotogalerijo včerajšnjega protivladnega kolesarskega shoda.
-
2. 5. 2020 | Politika
Politikantstvo v študentskih vrstah
V četrtek je Klub goriških študentov (KGŠ) izvedel izredno sejo občnega zbora, ki je potekala prek spletne aplikacije za konferenčne klice. Na uredništvo Mladine se je zaradi zaznanih nepravilnosti v delovanju kluba obrnil njihov zdaj že nekdanji član, Tomaž Povodnik. V klubu deluje šesto leto in je z ustanovnim aktom in ostalimi akti dodobra seznanjen. Od enajstega decembra lani deluje tudi kot član upravnega odbora, četudi do funkcije, po lastnih besedah, skoraj ni uspel priti. V času svojega preteklega delovanja je med pregledovanjem knjig opazil in opomnil na nekatere domnevne neskladnosti finančnega poslovanja. Na podlagi aktov je že večkrat opozarjal na neskladja med prakso in zapisanim tudi na drugih področjih.
-
2. 5. 2020 | Družba
»Delovanje sodobne družbe temelji na tistih, ki so najslabše plačani«
“Delovanje sodobne družbe temelji na tistih, ki so najslabše plačani. In točno oni so morali nositi najhujše breme tega obdobja in ostati na svojih delovnih mestih, da smo se lahko vsi drugi šli karanteno."