-
11. 11. 2019 | Politika
Igor Lukšič: Figura Marjana Šarca ni tako močna kot figura Janeza Janše
"Figura Marjana Šarca ni tako zelo močna kot figura Janeza Janše. Verjemite mi, nihče ni in ne bo glasoval proti Šarcu. Če voliš za SD, ne voliš proti Šarcu. Če voliš za SD, voliš za SD in tudi malo proti Janši." (Igor Lukšič, nekdanji predsednik SD, ki zadnje čase redno nastopa v desničarskih medijih, v oddaji na Nova24TV; med drugim je dejal, da je zanj Janša eden od redkih kredibilnih politikov pri nas, za Levico pa, da mu ne deluje kot resna politična stranka)
-
11. 11. 2019 | Družba
Kakšno je stanje človekovih pravic v Sloveniji?
Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Mira Cerarja bo v torek na zasedanju delovne skupine za univerzalni periodični pregled Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi tretjič predstavila nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic v Sloveniji.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Kultura | Knjiga
Zgodovina najmočnejšega domobranskega bataljona, ki mu je poveljeval major Vuk Rupnik, sin generala Leona Rupnika. Več kot 600 strani teksta in stotine fotografij, s čimer je s skupno težo več kilogramov že lahko orožje.
-
11. 11. 2019 | Svet
Aretirali več osumljenih prirejanja nogometnih tekem
Policija v Bosni in Hercegovini je aretirala več ljudi, ki so osumljeni prirejanja izidov nogometnih tekem. Med pridržanimi so večinoma sodniki in delegati tamkajšnje nogometne zveze, so po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug potrdili na državni agencije za preiskavo in zaščito (Sipa).
-
11. 11. 2019 | Kultura
Erotična mora na farmi prašičev
V Ljubljanski Galeriji Vžigalica bodo 12. novembra ob 19.00 odprli razstavo japonske umetnice Saeborg (skovanka imena Saeko in besede kiborg) z naslovom Klavnica 17, ki je nastala v sodelovanju s 35. Festivalom LGBT filma. Na razstavi predstavlja napihljiva bitja iz lateksa, ki na prvi pogled morda apelirajo na eksces in fetiš, a jih umetnica vidi kot formiranje svobode spolov in spolnosti v najširšem smislu. En dan pred odprtjem razstave, 11. novembra ob 19.00 bo v Slovenski kinoteki projekcija filma Queer Japan v režiji Grahama Kolbeinsa in pogovor zumetnico.
-
11. 11. 2019 | Kultura
Od izdaje romana Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, ki ga pogosto označujejo za enega velikih ameriških romanov, bo kmalu minilo sto let, a zanimanje zanj ni nič manjše. Knjiga je še vedno na vrhu lestvic najbolj priljubljenih knjig vseh časov in na seznamih obveznega branja šolarjev po svetu. Toda če se pri nekaterih starejših delih lahko upravičeno vprašamo o njihovi aktualnosti za današnji čas, sploh v primeru, da so uvrščena v šolski kurikulum, pri Gatsbyju te dileme ni, kajti njegova zgodba je univerzalna: v pripovedi o ameriškem povzpetniku Jayu Gatsbyju, ki se dokoplje do bajnega bogastva in zaslovi z organizacijo zabav, da bi osvojil mladostno ljubezen, plehko lepotico Daisy Buchanan, vendar neslavno propade, je sicer zajeta esenca zlatih dvajsetih let prejšnjega stoletja v ZDA, a Gatsby je literarni lik za vse čase: po poreklu mali človek, ki je bolestno hlepel po uresničenju ameriškega sna; po denarju, moči, ugledu – da bi mu vse to nazadnje prineslo ljubezen.
-
10. 11. 2019 | Družba
»So rekli, da moram jesti v štali, ker prizadetka ne bodo futrali v hiši«
Težko je brati zgodbe o človeški hudobiji in nasilju. Predvsem o tistem, ki ga povzročijo najbližji. A ker se to dogaja številnim, ki so prisiljeni molčati ali zaradi drugih razlogov ne upajo spregovoriti, se nam zdi pomembno, da z objavami njihovih izpovedi prekinemo molk in prispevamo k detabuiziranju tematike. Žrtev je namreč veliko več, kot si predstavljamo. "Po nogah imam rane, pa ne vem, komu bi pokazala, bolijo me, včasih teče ven gnoj, res smrdijo. Kisovi obkladki mi pomagajo, ampak ta mesec nimam več denarja, moram počakat, da se koledar obrne, da bo denar. Če bo, ko plačam račune. Te moram plačati, da me ne pride brat nagarbat,"je povedala Vika. Njeno zgodbo, ki jo je posredovalo društvo Humanitarček (v okviru #projektVIDA), spodaj objavljamo v celoti.
-
10. 11. 2019 | Kultura
Oblečeni spomeniki in nekulturna dediščina
V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra v Ljubljani bodo, 11. novembra ob 19.00 odprli dokumentarno razstavo Marije Mojce Pungerčar z naslovom Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina, ki govori o preizkušanju meja umetniške svobode v javnem prostoru. Kustosinja razstave: doc. dr. Petja Grafenauer.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Na avstrijskem Koroškem, v oddelku številka 11 tamkajšnje deželne vlade Natascha Wagner opravlja poklic, kakršnega v Sloveniji ne poznamo. Ne zgolj, da ga ne poznamo, marsikdo v Sloveniji bi verjetno celo rekel, da je poklic, ki ga opravlja Natascha Wagner, neprimeren, neustaven in v nasprotju z direktivami EU o svobodni gospodarski pobudi. Natascha Wagner je namreč v deželni vladi na avstrijskem Koroškem pristojna za odobravanje državnih posojil. Opravlja poklic, ki tam obstaja že več kot 50 let – nam je zaupala. Če bi živeli na avstrijskem Koroškem in bi hoteli rešiti stanovanjsko vprašanje, ne bi šli v banko, ampak najprej k Nataschi Wagner. In čeprav je kaj takšnega v Sloveniji nepredstavljivo, je to na Koroškem povsem normalna, vsakodnevna praksa. Wagnerjeva v avstrijski deželi, kjer živi pol milijona duš, na leto odobri približno 2000 državnih posojil, namenjenih novogradnji ali prenovi stanovanja. So leta, ko na Koroškem večina novih hiš zraste z državnimi posojili.
-
10. 11. 2019 | Svet
Kanye West: kristjan, genij, milijarder in predsednik?
Ko gre za Kanyeja Westa, nas nič več ne bi smelo presenetiti. Niti to, da glasbenik, ki je pravkar izdal ploščo Jesus is King (recenzijo objavljamo v aktualni Mladini), razmišlja o tem, da bi si ime za leto dni uradno spremenil v »Christian Genius Billionaire Kanye West«.
-
9. 11. 2019 | Politika
Še ena prijateljska naveza na desnici?
Po objavi odmevnega članka Polni žepi javnega denarja, v katerem je Vasja Jager razkril, kako se z javnim denarjem financirajo nekatere zasebne fakultete, med njimi tudi Fakulteta za dizajn, ki bi ji pravzaprav lahko rekli družinsko podjetje Matičič-Zver, do akreditacije za delovanje in koncesije pa se je dokopala v času Janševe vlade, se nam je oglasila študentka te fakultete, ki želi ostati anonimna. Kam gre ves ta javni denar, ki ga fakulteta počrpa, je uganka, pravi, kajti vsaj po njenih opažanjih ne zapravlja pretirano za material, ki bi ga študentje potrebovali pri svojem delu, niti ne vlaga v nadstandardno kvaliteto programov. Je pa zato pred nekaj tedni opazila, da je pred fakulteto parkiran čoln srednje velikosti, zato jo je zanimalo, ali gre za novo pridobitev šole, od katere študentje verjetno zopet ne bodo imeli nič.
-
9. 11. 2019 | Svet
Zakaj so oblasti svoje državljane vse bolj pripravljene zatreti z uporabo sile
Kaj je skupnega množičnim protestom, ki smo jim priča po svetu? Smo priča novi globalni revoluciji? Ali je neumnost iskati skupni imenovalec med Indijci, ki protestirajo zaradi cene čebule, in demonstracijami za demokracijo v Rusiji? Simon Tisdall v Guardianu ugotavlja, da se demonstracije po državah razlikujejo v podrobnostih, skupno pa jim je, da protestirajo mladi, ki zahtevajo spremembe.
-
9. 11. 2019 | Družba
Anica Mikuš Kos: Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini
"Ko sem bila denimo v Švici, sem stanovala v nemško govorečem delu. Čeprav ta država nima odprte integracijske politike, sem videla, da imajo v mnogih vaseh tri hišice, namenjene migrantom. Ko ena družina odide, pride druga. To se mi zdi lepa rešitev. Vsaka vas prenese eno ali dve migrantski družini". (Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, otroška psihiatrinja in ena od vodilnih strokovnjakinj za pomoč otrokom z vojnih območij v intervjuju za spletni časopis Časoris)
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Arbitražno sodišče v Švici je dokončno presodilo, da mora Telekom Slovenije grškemu podjetju Antenna plačati 17,6 milijona evrov, zamudne obresti in stroške postopka, skupaj približno 23 milijonov evrov, za 34-odstotni delež v podjetju, ki je izdajatelj televizijskega programa Planet TV.
-
9. 11. 2019 | Družba
Italija bo prva na svetu v učni načrt kot obvezna predmeta uvedla trajnostni razvoj in podnebne spremembe. Državne šole bodo agendo OZN za trajnostni razvoj 2030 v pouk začele vključevati septembra, posredno pa bo zajeta v vseh predmetih. Grimsova ekoteroristična nočna mora se tako uresničuje, Salvinijeva pa tudi. Progresivni minister za šolstvo in Salvinijev antipod Fioramonti je prav tako pobudnik obdavčenja sladkorja ter letalskih poletov.
-
8. 11. 2019 | Svet
Zemljino ozračje se segreva hitreje kot kadarkoli v znani zgodovini. Temperaturni rekordi padajo praktično eden za drugim. Znanstvenikom počasi zmanjkuje načinov, kako javnost in odločevalce opozoriti pred prihajajočimi nevarnostmi.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Izgorelost. Zakaj vse več ljudi ne zmore več?
Vsako leto v medije prikaplja več zgodb o ljudeh, ki so obvladovali vsa področja življenja: delo, družino, hobije, družabnosti – vsaj videti je bilo tako. Potem pa so se kar naenkrat zrušili, izgoreli. Izgubili so motivacijo za delo, voljo do življenja, v skrajnih primerih je prišlo tudi do popolne fizične izčrpanosti, adrenalnega zloma. Izgorelost je beseda, ki ves čas visi v zraku, tako kot na primer čuječnost, milenijci ali globalizacija. A ljudje so garali od nekdaj in nemalokrat v veliko slabših razmerah kot ljudje v razvitem svetu dandanes. Je mogoče, da se težava v resnici skriva nekje drugje, ne le v prekomernem delu? Je življenje samo tako zelo drugačno?
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Uvodnik
Vrhunska politika je resen posel. Dolga leta so bili – po vsem svetu – politiki predvsem ljudje, ki so se že v rosnih letih odločili za ta poklic, celo poslanstvo. Tako so počasi lezli po klinih politike, začeli kot pripravniki v poslanskih skupinah, postali člani podmladkov, napredovali do položaja svetovalcev v ministrskih kabinetih, si nabirali izkušnje ter prevzemali znanje starejših kolegov. Preden je kdo postal minister ali poslanec, je v politiki preživel vsaj deset do petnajst let – in si nabral znanje o umetnosti politike, zgodovinske izkušnje, spoznaval nenapisana pravila, kaj kakšen korak sporoča drugi strani, itd.
-
9. 11. 2019 | Kultura
1. svetovna vojna skozi 3D očala
V Kinodvoru Ljubljana bodo 11. novembra ob 19.00 predvajali monumentalni dokumentarec Nikoli se ne bodo postarali v režiji Petra Jacksona, ki nas s pomočjo najsodobnejše tehnologije obdelave slike in zvoka ter v 3D tehniki postavi naravnost v pretesne škornje britanskega vojaka na zahodni fronti. Režiser je 100. letnico konca 1. svetovne vojne obeležil s filmom, ki postavlja nov mejnik v uporabi arhivskega gradiva.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Medtem ko se slovenska katoliška cerkev dela, kakor da Zvona Ena in Dva nista nikoli obstajala, in z denacionalizacijskimi zahtevki grabi po novem bogastvu, on živi na samotni kmetiji sredi gozdov pod Raduho ter v družbi svojega konjiča in knjig premišljuje, kako pomagati najšibkejšim in izkoriščanim. Pred dvema letoma je v slogu Martina Lutra izzval kapitalizem s 95 tezami za prehod v pravičnejšo družbeno ureditev. Svoje humanistično poslanstvo je pater Karel Gržan sedaj nadgradil še s 95 tezami za reformo sistema vzgoje in izobraževanja, miselnimi provokacijami, kot pravi, s katerimi želi preusmeriti javno razpravo h koreniti redefiniciji celotne šolske vertikale. Zavzema se za šolo, ki ne bi zgolj usposabljala za kapitalizem uporabnih delavcev in potrošnikov, temveč bi mlade vzgajala za dopolnjevanje in sodelovanje.
-
8. 11. 2019 | Politika
OGLEDALO
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Ne ubija reka, temveč politiki
Na predvečer dneva spomina na mrtve so črnomaljski gasilci iz Kolpe potegnili trupli. Tuja državljana sta utonila pri poskusu prečkanja reke in s tem slovensko-hrvaške meje.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Financiranje sovražnega govora
Zavod Državljan D je septembra 2018 začel kampanjo, s katero preizprašuje vlogo podjetij v večinski državni lasti, ki z oglaševalskimi proračuni financirajo širjenje sovražnih vsebin v nekaterih medijih, povezanih s stranko SDS in Orbánovim režimom na Madžarskem. Tako lahko med oddajami na Nova24TV, kjer spodbujajo nestrpnost do verskih, spolnih in etničnih manjšin, spremljamo oglase za državni Telekom Slovenije in druga velika podjetja, med katerimi sta denimo Mercator in Telemach.
-
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Dopolnjen pravilnik o prometni signalizaciji med drugim predvideva nekatere nove različice veljavnih znakov, med katerimi je v zadnjih dneh največ zanimanja zbudila možnost ženske silhuete na semaforjih. Poteza je seveda dobrodošla, saj smo imeli (razen v Kranju) do zdaj na semaforjih zgolj moške silhuete.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Družba
Aljoša Harlamov, publicist in urednik na Cankarjevi založbi, ki je pred leti napisal iskren in odmeven esej o lastni izkušnji izgorelosti s povednim naslovom Delati, delati, umreti, je pred kratkim ponovno javno opozoril na to problematiko. Ob tem pa je izpostavil še en vidik: pri osredotočanju na zgodbe izgorelih deloholikov in perfekcionistov z vrha ali vsaj višjih sfer družbene lestvice pogosto pozabljamo na prekarce, samozaposlene, ki delajo po projektih in izgorijo, ker nimajo izbire, zaradi strahu pred izgubo zaslužka namreč sprejmejo praktično vsako delo. To je še toliko izraziteje, če prihajajo iz socialno šibkejših okolij oziroma nimajo stabilnega ekonomskega zaledja.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Politika
Preobrat ali predstava za javnost?
V soboto bo v Velenju kongres Socialnih demokratov, ki naj bi v stranki povzročil prenovo. Najprej programsko, tej pa bo, tako pričakujejo, sledila vrnitev med politične prvokategornike. SD je bila nekoč največja vladna stranka, na volitvah leta 2008 jo je podprlo 30,5 odstotka volivcev. Po letih kriznega »špar programa« Pahorjeve vlade je začela izgubljati volivce. Na zadnjih volitvah leta 2018 je dosegla trikrat slabši izid kot izjemnega leta 2008. Izbira Velenja je pomenljiva. Čeprav stranka na državnozborskih volitvah v tem mestu ne dosega prvih mest, je Velenje občina, kjer SD vlada vse od porajanja demokracije. Najprej je bil dolga leta župan Srečko Meh, zdaj občino vodi nekdanji poslanec SD Boštjan Kontič. S tega stališča je Velenje »rdeča trdnjava«, iz mesta pa prihaja tudi Andreja Katič, ministrica za pravosodje.
-
8. 11. 2019 | Mladina 45 | Komentar
Socialna politika ni ekonomska politika
Najprej bom navedla nekaj ozadja za osvežitev zgodovinskega spomina in umestitev problema. Slovenski sistem socialnih denarnih prejemkov se je začel radikalneje spreminjati v času, ko so v javnem diskurzu prevladovali t. i. mladi ekonomisti s poudarjanjem svobodnega trga, katerega edina resna sovražnica je socialna država s prebogatim sistemom denarnih prejemkov, ki dela ljudi odvisne od države in jih odvrača od trga dela. Cilj rušenja socialne države je bil zagotoviti trgu poceni delovno silo, ki je zaradi golega preživetja pripravljena delati pod vsakršnimi pogoji. Ta cilj so različne vlade po letu 2004 dosegale s spremembo socialne zakonodaje. V tistem času se je prvič glasneje in resneje pojavil govor o pomanjkljivih delovnih navadah ljudi, kar naj bi bil glavni razlog za brezposelnost. Govor o lenuhih in goljufijah pri uveljavljanju socialnih pravic smo sicer poslušali že prej, vse od sredine devetdesetih let, le da ni imel velike teže pri zakonodajnih spremembah. Ljudje so to izražali s prispodobami o tistih, ki se z ’mercedesi’ pripeljejo po denarno pomoč ali po otroke v subvencionirani vrtec.
-
8. 11. 2019 | Kultura
Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V K4 bodo v okviru trap serialke KROM v živo nastopili 36H, ki mu bodo sledili Felis Catus (YGT), Fomo, Shao, Junker in Re3600. V Channel Zeru bodo na Kung Fu Techno večeru nastopili Veztax, Adamm in Spark, v Jazz klubu Satchmo pa v okviru Difrakcije AbsoluteZero, The SchamRollz, Concrete, Nukleus, Aniline b2b Dominus Diaboli.
-
7. 11. 2019 | Politika
Levica: »Desnica in koalicija skupaj za najbogatejše«
Na odboru za finance sta koalicija in desnica z združenimi močmi zavrnili finančni del predloga Levice, ki omogoča ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Levica je v sporočilu za javnost zapisala, da bi bilo ob sprejetju predloga na boljšem 95 odstotkov ljudi oziroma vsi upokojenci, velika večina samozaposlenih, ter vsi s plačami do 5200 evrov bruto mesečno. "Če bi bil predlog sprejet, ne bi več upokojenec s 500 evri pokojnine in menedžer s 10.000 evri plače plačevala enakega zneska za dopolnilno zavarovanje (35 evrov mesečno), temveč bi prispevala v skladu s svojimi zmožnostmi, tako da bi upokojenec prispeval 30 evrov manj, menedžer pa 20 evrov več kot zdaj," so dodali.
Iskanje brez piškotkov ni možno
