MLADINA Trgovina
  • Darja Kocbek

    24. 9. 2018  |  Politika

    Velika Britanija brez EU ni več velika

    Britancem pol leta pred predvidenim izstopom Združenega kraljestva iz EU (Brexit) postaja jasno, kako na debelo so jih tisti, ki so predlagali referendum o Brexitu, nalagali. Eden najglasnejših podpornikov referenduma evroskeptični evropski poslanec Nigel Farage ni le umolknil, ampak je izginil s političnega prizorišča. Tako mu ni treba ne razlagati svojih laži o velikih koristih, ki naj bi jih izstop iz EU prinesel britanskim podjetjem in gospodinjstvom, kot tudi sprejeti kakršno koli odgovornost zanje. Brexit je eden najbolj poučnih primerov, kam pripelje populizem in kako neodgovorni so dejansko politiki, ki ga uporabljajo. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Besede

    V kabinetu predsednika vlade republike Slovenije na enem izmed najobčutljivejših položajev od tega tedna sedi eden nevarnejših ljudi v državi. Gre za človeka, ki odkrito razpihuje sovraštvo, ki je kljub primerni izobrazbi in izkušnjam popolnoma nestrokoven na svojem področju, je nevaren fanatik. Je človek, ki bi ga, če varnostne službe v tej državi delujejo, dejansko morali zaradi njegovih stališč doslej zelo natančno nadzorovati, med drugim zato, ker je na prejšnjih funkcijah zavestno in načrtno prikrival delovanje neonacistov v državi. Ta človek je odslej tisti, ki usmerja varnostno politiko te države. Več

  • Izak Košir

    21. 9. 2018  |  Politika

    Radio Mladina: Grega Repovž o primeru Črnčec

    Pogovor z urednikom Mladine je nastal na podlagi uvodnika Besede in naslovne teme Antistrokovnjak >> #Mladina38 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/502556346&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Borut Mekina

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Anti strokovnjak

    Predsednik vlade Marjan Šarec se s preteklimi, rasističnimi, šovinističnimi, nestrpnimi ali žaljivimi izjavami Damirja Črnčeca ne strinja ter jih zavrača in obsoja. Kljub temu je zaposlil Črnčeca kot svojega svetovalca za nacionalno varnost, in sicer zaradi njegovih strokovnih veščin, ki naj bi prevladale. »O strokovnosti Damirja Črnčeca ne dvomimo in mu priznavamo dobro poznavanje področja ter verjamemo, da lahko s tem izdatno pripomore k izboljšanju stanja na varnostno-obveščevalnem področju naše države,« so ta teden sporočili iz poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Kakšen strokovnjak je torej Črnčec? Več

  • Erik Valenčič

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    V vrtincu norosti

    V svetu potekata procesa, ki bosta močno zaznamovala 21. stoletje. Širijo se območja brezvladja, ki dolgoročno uničujejo celotne države in regije. Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo zaradi vojn, nasilja in preganjanja lani razseljenih 16,2 milijona ljudi, zaradi česar je število beguncev po svetu naraslo že peto leto zapored, in sicer na 68,5 milijona. Predstava, da je večina razseljenih ljudi nastanjena v razvitih državah, je napačna, opozarja UNHCR: »Podatki kažejo, da je res ravno nasprotno – kar 85 odstotkov beguncev je v državah v razvoju; številne od njih so brezupno revne in prejemajo le malo pomoči za oskrbovanje teh ljudi.« Revščina ogroža tudi prihodnost stabilnejših držav. Za primer, Brazilski forum za javno varnost, neodvisni inštitut, ki objavlja statistične podatke o kriminalu, je nedavno razkril, da je bilo v Braziliji lani umorjenih 63.880 ljudi, kar presega skupno število ubitih v medijsko pogosteje omenjanih Venezueli in Mehiki. Vse večjo grožnjo svetovnemu miru pa pomenijo tudi podnebne spremembe, ki jih v Pentagonu imenujejo »množitelj groženj«, saj občutno prispevajo k stopnjevanju družbenih napetosti in vojn ter zagotavljajo nadaljnjo širitev območij brezvladja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Ameriški holokavst

    »Le 22 let po tem, ko je Kolumb prvič pristal na Karibih, je bil gosto naseljeni otok, ki ga je raziskovalec preimenoval v Hispaniolo, učinkovito opustošen; skorajda osem milijonov ljudi – Kolumb se je odločil, da jim reče ’Indijci’ – so pokosili nasilje, bolezni in brezup,« pravi ameriški zgodovinar David E. Stannard, avtor monumentalne knjige Ameriški holokavst (Osvajanje Novega sveta), ki je – v prevodu Zoje Skušek – izšla tudi pri nas. Več

  • Peter Müller

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Politika  Za naročnike

    Hrana za populiste

    Gre za nekaj ribiških čolnov in ozemeljske zahteve v Jadranskem morju. A ko je Jean-Claude Juncker pred evropskim parlamentom spregovoril o tej temi, je zvenel dobesedno zanosno. Spor med Slovenijo in Hrvaško o poteku kopenske in morske meje je treba nujno rešiti, je rohnel predsednik evropske komisije med parlamentarno razpravo o prihodnosti unije, ki se je je udeležil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Navsezadnje ne gre le za težavo dveh članic Evropske unije, temveč za »evropsko težavo«. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Učenec sit, šola cela

    Slovenija je lahko, kar se tiče šolske prehrane, zgled marsikateri državi v razvitem svetu. Tudi v precej bogatejših državah si morajo otroci hrano kupovati sami ali pa si jo prinesti od doma. V Sloveniji je z zakonom o šolski prehrani vsakemu učencu v okviru javne službe zagotovljena malica, šole pa si prizadevajo svojim varovancem omogočiti tudi zdravo kosilo. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    21. 9. 2018  |  Mladina 38  |  Družba  Za naročnike

    Dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, javna intelektualka

    Svetlana Slapšak živi v središču Ljubljane, je neverjetno aktivna, spremlja vse, televizijo, časopise, internetne medije, veliko bere in piše, znanstvena dela, literaturo, odmevne kolumne za Večer, predvsem pa se smeji. V svoji mladosti se je nalezla disidentstva, načelnosti, priznava tudi, da se je včasih motila. Recimo pri vprašanju svobode govora. Nekoč je namreč vodila skupino intelektualcev, ki so se uprli jugoslovanskemu verbalnemu deliktu, danes priznava, da imajo besede tudi moč, da sporočila pesnikov, bojne parole politikov ne živijo sami od sebe, pač pa so zanje odgovorni tisti, ki jih širijo. Zato je sovražni govor zelo nevaren, prepoved sovražnega govora je zanjo, paradoksalno, omogočanje svobode. Stvari, o katerih govori in na katere opozarja Svetlana Slapšak, so globoko resnične. Več