• Zakaj ste jim to naredili, ministrica Kustec?

    Že četrti dan prebiramo pri nas doma članke in objave o cepljenju maturantov. Vsi se zgražajo nad tem, da bodo maturanti cepljeni. In če ne bi bila sama mama maturantke, bi se zgražala z vami. Zakaj bodo vendar cepili 18- in 19-letne otroke? A sem v resnici besna in nemočna, ker je moja hči v tem letu še enkrat nastradala in je zdaj še predmet javnega zgražanja. Vem, da ne leti nanjo vse skupaj, in vem, da nihče ne kritizira maturantov. Vem pa tudi, da vse skupaj zveni nelogično, sploh ker govorimo o mladih, ki koronsko bolezen odležijo v nekaj dneh in vstanejo iz postelje, kot da se ni nič zgodilo. Ne vsi, večina pa. In zakaj imajo zdaj prednost pred starimi in bolnimi? Tudi meni se zdi skrajno trapasto, da bodo cepljeni. Sploh ker moja mama pri 69 letih cepljena šele dva dni. Več

  • IK, STA

    18. 4. 2021  |  Politika

    »Razdružitev BiH ni mogoča«

    Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je glede neuradnega dokumenta o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu poudaril, da razdružitev BiH ni mogoča. Več

  • Uredništvo

    18. 4. 2021  |  Politika

    »Z revizijo nabave zaščitnih mask so padle vse maske«

    "Predsednik Pahor je julija 2019 računskemu sodišču ob 25. obletnici obstoja podelil visoko državno odlikovanje red za zasluge. V nagovoru je predsednik poudaril, da gre za institucijo, ki ima stabilnost, kredibilnost, ugled, rezultate. Z menjavo vlade so začeli prihajati signali, da se stvari spreminjajo. Prvi signal je bil, da sprememb zakona, ki bi še okrepile neodvisnost računskega sodišča, ne bo. Pojavili so se prvi pritiski. Z revizijo nabave zaščitne opreme pa so padle vse maske. Vrstijo se številni pritiski na neodvisnost računskega sodišča." Več

  • Uredništvo

    18. 4. 2021  |  Družba

    »Obdobje pandemije je prineslo mnoge posege v človekove pravice«

    "Sedanje generacije smo prvič soočene z razmerami, ki se jim nekako ne znamo, tudi nočemo prilagoditi, pa čeprav, če pogledamo trajanje človeškega življenja, eno leto ni dolgo obdobje. Kljub temu me skrbi, ker v zadnjem obdobju prihaja do močnih napetosti in razdvajanj, o katerih poročate mediji, o njih beremo na družbenih omrežjih, nas pa o mnogih od njih obveščajo tudi naši pobudniki." Več

  • STA

    18. 4. 2021  |  Svet

    VIDEO: Policist streljal na 13-letnika

    V Chicagu so po skoraj treh tednih od dogodka v petek objavili videoposnetek, na katerem je videti, kako je policist ustrelil in ubil 13-letnega Adama Toleda kljub temu, da je fant ubogal ukaz, naj se ustavi in odvrže pištolo. Več

  • DK, STA

    18. 4. 2021  |  Kultura

    Med nagrajenci World Press Photo tudi Ciril Jazbec

    Slovenski dokumentarni fotograf Ciril Jazbec je na mednarodnem fotografskem natečaju World Press Photo osvojil drugo nagrado v kategoriji Okolje. Nagrajen je bil za serijo fotografij, ki jih je posnel v severni Indiji, objavljene pa so bile lani v reviji National Geographic. Doslej so nagrado na tem natečaju prejeli le trije slovenski fotografi. Več

  • Uredništvo

    18. 4. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #61

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Maje Vidmar iz zbirke Minute prednosti. Več

  • Izak Košir

    17. 4. 2021  |  Politika

    »Moral bi odstopiti vsaj eden, najboljše pa kar oba« 

    Marjan Šarec, predsednik LMŠ in nekdanji premier, je v javnem pismu, ki ga je njegova stranka objavila na spletni strani, zapisal, da je kot  strela z jasnega je udarila vest, da se naša dva »non predsednika« ukvarjata z »non paperjem«, ki govori o »dokončnem mirnem razhodu« narodov, ki tvorijo Bosno in Hercegovino. "Še malo in bosta oba »non grata« kjerkoli v Evropi, če eden od njiju že ni. Saj to ni prva zgrešena poteza. Oba se imata za mojstra slovenske zunanje politike, ampak iz potez in njihovih posledic pa to ni preveč razvidno," je poudaril. Več

  • Uredništvo

    16. 4. 2021  |  Družba

    FOTOGALERIJA: Kolesarji spet na Trgu republike

    V petek ob 19. uri so se na Trgu republike zbrali kolesarji, kot že mnogo mesecev prej ter odprli "novo kolesarsko sezono". Simbol tokratne protivladne protestne akcije je bila maskota motorne žage. Več

  • Janšev poklon tistim, ki se ne želijo priključiti boju proti rasizmu

    Nogometni klub Slavija iz Prage je pred tekmo proti Arsenalu v četrtfinalnem obračunu v Evropski ligi zavrnil simbolično gesto, da bi v znamenje podpore gibanju Black Lives Matter pokleknil in s tem izkazal podporo boju proti rasizmu v športu. Več

  • IK, STA

    16. 4. 2021  |  Politika

    S ponedeljkom dovoljeno zbiranje do 100 oseb 

    S ponedeljkom bo v Sloveniji ob upoštevanju epidemioloških ukrepov dovoljeno zbiranje do 100 ljudi na shodih, je danes pojasnil minister Aleš Hojs. S tem bo vlada sledila odločitvi ustavnih sodnikov, pri čemer pa se Hojs nadeja, da bodo posredovali konkretne predloge, s katerimi je mogoče na shodih preprečiti škodljive posledice za zdravje ljudi. Več

  • IK, STA

    17. 4. 2021  |  Politika

    Janša Džaferoviću: »Slovenski non-paper o mejah ne obstaja«

    Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović se je včeraj po telefonu pogovarjal s slovenskim premierjem Janezom Janšo, potem ko ga je ta poklical in obvestil, da ne obstaja non-paper, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, so sporočili iz predsedstva BiH. Več

  • Uredništvo

    17. 4. 2021  |  Družba

    FOTO: Dolga vrsta za testiranje na Kongresnem trgu

    Fotograf Gašper Lešnik je danes na Kongresnem trgu v Ljubljani zabeležil dolgo vrsto za testiranje na covid-19.  Več

  • Uredništvo

    17. 4. 2021  |  Družba

    »Necepljeni se bodo morali soočiti s tem, da so se odrekli možnosti, da potujejo«

    "Eden od imperativov Evropske unije (EU) je bil, da je cepljenje lahko olajšava, ne more pa biti izključevalna podlaga. Tisti, ki imajo to potrdilo, bodo lažje potovali. Drugi bodo pa morali dokazovati svoje zdravstveno stanje s testom ali pa se bodo morali soočiti s tem, da so se, ker se niso cepili, odrekli tudi možnosti, da potujejo." Več

  • Damjana Kolar

    17. 4. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Sin

    Na spletni strani Art kino mreže Slovenije je do 12. maja na ogled film Sin bosanske režiserke Ines Tanović, ki prikazuje zgodbo o generaciji, ujeti med pričakovanja staršev in pasti odraščanja v tranzicijskem Sarajevu. Tako kot v njenem prvem igranem celovečercu Naš vsakdan, je tudi tokrat v ospredju družina, ki se sooča z izzivi pripadnosti in ljubezni. Več

  • Stanka Prodnik

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Življenje brez sadnega jogurta

    Res je naporno že tretje desetletje poslušati visoke člane SDS, stranke, v kateri je največ bivših komunistov, ki se vedno znova poslušajo prikazati kot velike žrtve socializma in komunizma. Tako se je pretekli teden dogodilo, da je kot ultimativni dokaz, kako težko je bilo v socializmu, poslanka SDS Mojca Škrinjar na Twitterju navedla, da je bilo nekaj časa v Jugoslaviji tako hudo, da ni mogla priti do sadnega jogurta. Kako ti kaj takega sploh pride na misel? Je bil res največji problem socializma to, da nisi mogel kupiti levisk in sadnega jogurta? No, revica je potožila tudi, da z možem nista dobila javnega stanovanjskega kredita, temveč sta ga morala najeti pri komercialni banki – ker nista bila v partiji. Več

  • Uredništvo

    17. 4. 2021  |  Politika

    »Domobranci so bili tako veliki domoljubi, da so paktirali s sovražnikom«

    "Do sedaj smo se lahko iz zgodovine naučili, da se v ljubezni do domovine skriva nekaj več. Računica in osebne koristi. Domobranci so imeli radi domovino. Že njihovo ime govori o tem. Braniti domovino kot skupek domov. Domovina ni abstrakcija, temveč velika skupnost domov. In tisti, ki za vsako ceno, tudi ceno sklepanja nenačelnih koalicij, paktiranja s sovražnikom in predaje napadalcem, v bistvu brani domovino, je velik domoljub. Domovino ljubi do te mere, da je zanjo pripravljen narediti vse. V tem smislu moramo razumeti tudi oblastnike. Njihova ljubezen do domovine je tako velika, da jim je dovoljeno vse. Predvsem kaznovanje tistih, ki premorejo najmanj domoljubja." Več

  • Uredništvo

    16. 4. 2021  |  Politika

    Izšla je nova Mladina: IGRA IMITACIJE

    Izšla je nova Mladina! Tokratno naslovnico je zakrivil Franco Juri. O tem, kako slovenski premier Janez Janša caplja za madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, preberite v naslovni temi letošnje 15. številke. Priskrbite si svoj izvod, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani#Mladina15 Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Politika

    Ustavni sodniki ljubitelji orožja

    Vprašanje, kdo ima v rokah oblast, je v demokraciji jasno. Oblast je v rokah ljudstva, izvaja se preko njenih predstavnikov, torej poslancev. Oblast ni v rokah kralja ali pa izbrane politične grupacije. Več

  • Peter Petrovčič

    15. 4. 2021  |  Politika

    Protesti kmalu spet dovoljeni?

    Ustavno sodišče je začasno zadržalo vladni odlok, ki določa, da so do nadaljnjega »prepovedane vse prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke«. Njihova odločitev je bila pred kratkim objavljena v Uradnem listu in verjetno bo spet kmalu dovoljeno javno izražanje protivladnih stališč pred parlamentom, kar že dolgo velja za enega hujših in najbolj striktno kaznovanih »epidemioloških« prekrškov. Več

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Uvodnik

    Past

    Čeprav se zdi, da se še vedno išče pravi »non paper« o slovenskem pogledu na prihodnost Bosne in Hercegovine, ki naj bi ga premier Janša dostavil predsedniku evropskega sveta Charlesu Michelu in naj bi domnevno vključeval tudi idejo o ponovni delitvi te države, je dejansko že vse razkrito in jasno: kot je priznal tudi zunanji minister Anže Logar, je nastala aliansa med Zagrebom, Beogradom in Ljubljano glede Bosne in Hercegovine, voditelji teh treh držav se očitno pogovarjajo o njeni prihodnosti, to pa počnejo brez predstavnikov Bosne in Hercegovine. A to je le mala slika širšega dogajanja. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Igra imitacije

    Ko je lani prevzel oblast Janša, se je pri nas začelo madžarsko leto 2010. Janša je začel namreč imitirati Orbánove poteze – kot iz priročnika. Kaj je storil Orbánov Fidesz, ko je leta 2010 prevzel oblast? Takoj je sprejel zakon o nadzoru medijev, pravi Paul Lendvai v sijajni knjigi Orbán: Novi evropski avtokrat, ki je v prevodu Andreja Pozniča izšla tudi pri nas in ki postaja iz dneva v dan – tako rekoč iz ure v uro – aktualnejša in urgentnejša. »Viktor Orbán si je vse od volilnega poraza leta 2002 prizadeval prevzeti javne medije, ob tem pa so prijateljski oligarhi gradili tudi vzporedni, Fideszu naklonjeni medijski imperij. Prvi korak je bila združitev treh javnih televizijskih servisov (M1, M2 in Duna-TV), treh nacionalnih radijskih postaj in celo uradne tiskovne agencije (MTI) pod skupno streho novega Sklada za medijske storitve in podporo. Prvi dve nalogi tega velikanskega konglomerata, v katerem so vse pomembne naloge prevzeli Fideszovi ljudje, sta bili odstranitev nezanesljivih kadrov ter centralizirano upravljanje z ogromnimi državnimi subvencijami, ki so na voljo vladi naklonjenim medijem.« Tako je bil zagotovljen politični nadzor nad medijskimi vsebinami. Tako je bilo zagotovljeno »uravnoteženo poročanje«. Novinarji so morali po novem tudi razkriti vire – sicer so jih čakale »drakonske kazni«. Medijski svet, ki ga je ustanovil Orbán in vanj imenoval same Fideszove kadre, je postal vrhovni organ za »omejevanje svobode medijev«. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Pahorjeva manipulacija

    Predsednik republike Borut Pahor je v zadnjem letu že velikokrat skušal prisiliti poslance državnega zbora, da bi podprli kandidaturo ustavnega sodnika po želji SDS; nadomestil naj bi ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki bi se ji mandat moral izteči že julija lani. A predsednik republike doslej s kandidati, za katere je bilo jasno, da so kot predlog prišli iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, ni uspel, saj mu je državni zbor že dal vedeti, da takega načina izbiranja ustavnih sodnikov (všečnih SDS) ne podpira. Zavrnili so namreč Anžeta Erbežnika, Barbara Zobec pa je od kandidature odstopila, ko je ugotovila, da ne bi prejela dovolj glasov. Državni zbor je ob tem zelo jasno nakazal, da večina za politično manj profilirane kandidate obstaja; javno izrečeno podporo (tudi v delu koalicije) je recimo imel Andraž Teršek, ki na koncu ni bil izvoljen zaradi posredovanja SDS. A zdaj predsednik Pahor državnemu zboru spet »vsiljuje« novega kandidata s podporo SDS. Več

  • Jure Trampuš

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Žan Mahnič – državni sekretar za resnico

    Po diplomatsko-političnem fiasku, ki si ga je v Bruslju privoščila slovenska vlada, njen predsednik in minister za kulturo, ko nista želela odgovarjati na vprašanja evropskih poslancev, je »Skupina za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic« 31. marca slovenski vladi poslala podroben vprašalnik. Ta na šestih straneh razkriva, kaj skrbi Bruselj. Sprašujejo o reformi medijske zakonodaje, o neodvisnosti uredništev, o STA, RTV, o žalitvah, ki jih politiki namenjajo novinarkam in novinarjem, o madžarskem kapitalu v slovenskih medijih, o sovražnem govoru, cenzuri na Delu. Zanima jih tudi, ali je oglaševanje res oblika političnega pritiska, kaj se dogaja z nevladnimi organizacijami, zakaj so bile sprožene revizije že zaključenih kazenskih preiskav, ki jih je naročilo ministrstvo za notranje zadeve, zanimajo jih tudi imenovanje tožilcev, zaščita žvižgačev, razrešitve ljudi na javnih agencijah ... Bruselj bi rad vedel tudi, kako namerava Slovenija ravnati v zvezi s postopkoma, ki po 7. členu pogodbe o EU potekata proti Madžarski in Poljski. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Policijska specialna brigada Moris?

    Sedanje vodstvo policije je sredi marca spremenilo sistemizacijo delovnih mest v policiji. Trdi sicer, da ne gre za novo sistemizacijo, pač pa za spremembe in dopolnitve doslej veljavne notranje organizacije. Toda prav s to sistemsko spremembo si je bistveno olajšalo nadaljnje kadrovske menjave po celotni vodstveni strukturi. A ne le to: namen je bil tudi omogočiti nove zaposlitve, pri čemer pa ne gre za katerekoli zaposlitve; na policiji bodo zaposlili kar 54 novih ljudi na oddelku za tajno policijsko sledenje in opazovanje, celoten proces pa poteka brez javnega razpisa in celo brez internega razpisa. Izbira teh novih ljudi je popolnoma prepuščena vodstvu policije. Bo ta dobila več deset novih zaposlenih s člansko izkaznico SDS, in to ravno na enem od najobčutljivejših področij? Ali to pomeni dokončen politični prevzem policije, ki ga bo izpeljala politična stranka, in s tem pridobitev vpliva, ki ne bo odvisen od vsakokratnih (političnih) menjav v vodstvu policije? Več

  • IK, STA

    16. 4. 2021  |  Politika

    Jourova: »Janša mednarodnega ugleda Slovenije očitno ne jemlje dovolj resno«

    Slovenski premier Janez Janša mednarodnega ugleda Slovenije očitno ne jemlje dovolj resno, je v pogovoru za bruseljski spletni medij EurActiv ocenila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova. Vzdržno financiranje medijev v Sloveniji je po njenih besedah ogroženo, še posebej ko gre za vprašanje Slovenske tiskovne agencije. Več

  • Politični slog ali človekov značaj?

    Slovenija se spreminja, o tem že dolgo ni nobenega dvoma več. Iz države, ki je ob vstopu v Evropsko unijo med novimi članicami veljala za belega laboda, kjer so bili pravna država, človekove pravice, medijska svoboda, spoštovanje različnosti in visoka kakovost javnega zdravstva in šolstva zapisani z velikimi črkami, se je začela spreminjati v grdega račka, kjer prevladujejo najnižja mogoča raven politične razprave, vzpon populistične retorike, čezmerna raba prisilnih instrumentov države in skrajna sovražnost do vseh drugače mislečih. Seveda se Slovenija spreminja tudi vsebinsko, iz razmeroma dobro delujoče socialne države postaja servis velikega kapitala in njegovih lastnikov, čemur bi se upravičeno dalo nameniti kar nekaj kritike, vendar se takšni premiki bolj ko ne dogajajo v vseh državah, kjer oblast prevzame konservativna desnica, torej na globalni ravni niso nič posebnega. Kar je pri nas posebno in dosti nevarnejše za življenje naših otrok, vnukov in njihovih potomcev, je to, kako želi naša vlada doseči te spremembe. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Družba  Za naročnike

    »Najbolje, da kar umrem. Tak miselni preskok je pri mladih ljudeh hiter, sploh v težkih okoliščinah.«

    Marija Vincek je univerzitetna diplomirana psihologinja, trenutno tudi doktorska študentka na Fakulteti za socialno delo, z dolgoletnimi izkušnjami dela z mladimi na osnovni in srednji šoli, visoki strokovni šoli in na fakulteti. Zaposlena je namreč kot svetovalna delavka in pomočnica ravnateljice na eni ljubljanskih osnovnih šol, sodeluje pa tudi v projektu Fakultete za socialno delo TropTNT, namenjenem mladim in njihovim staršem za lažje soočanje z vsemi tegobami, izzivi in tveganim vedenjem, ki so del odraščanja. Odkar se je začela pandemija, veliko pozornosti namenja duševnemu zdravju otrok in mladostnikov ter ocenjuje, da nas lahko stanje na tem področju trenutno zelo skrbi. Več

  • Vasja Jager

    16. 4. 2021  |  Mladina 15  |  Politika  Za naročnike

    Kako nam je spodletelo

    Zapiranje Slovenije se je začelo v zadnjih dneh vlade Marjana Šarca. Ta je 12. marca 2020 tudi uradno razglasil epidemijo. Takrat so se zaprli šole in vrtci, sprejete so bile prve omejitve javnega življenja. A ministrstvo za delo je že teden dni prej delodajalcem pripravilo pojasnila za lažjo organizacijo dela od doma. Čeprav je bila Šarčeva ekipa že na izhodu, je delovala umirjeno. Tako je s sprejemom interventnega zakona postavila temelje za izplačila pomoči podjetjem in začela izplačevati nadomestila delavcem. Tik pred zdajci je odpovedala koncert italijanskega pevca Andree Bocellija v Stožicah, s čimer je deaktivirala virološko bombo, ki bi zagotovo povzročila katastrofo, primerljivo z izbruhi koronavirusa na nogometnih tekmah v Italiji. Več