Peter Petrovčič
-
Miha Kordiš je drugi zaporedni mandat poslanec Levice. Včasih se z mnenji v javnih izjavah ali zapisih na družabnih omrežjih oddalji od večinskega mnenja v stranki. Na desnici mu pravijo levičarski skrajnež. A tudi na desnici je kar nekaj politikov, poslancev, ki govorijo sicer drugačen, vendar vseeno skrajni jezik. Prav tedaj, kadar politiki po nepotrebnem razburjajo javnost, si kot absolutno javne osebe zaslužijo ostro kritiko. Ta pa ne vključuje pozivov k fizičnim obračunom, groženj s smrtjo.
-
14. 12. 2018 | Mladina 50 | Politika
Mariborsko okrožno tožilstvo je zoper vodjo t. i. Štajerske varde Andreja Šiška vložilo obtožnico, v kateri predlaga tudi podaljšanje njegovega pripora, ki traja že dva meseca.Obsežen obtožni akt na 77 straneh vsebuje bolj ali manj vse dosedanje aktivnosti in izsledke preiskave zoper Šiška in soobtoženega Mateja Lesjaka (v času storitve domnevnega kaznivega dejanja člana izvršilnega odbora podmladka SDS), ki je obtožen pomoči pri storitvi kaznivega dejanja »ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve«, kar tožilstvo Šišku očita.
-
7. 12. 2018 | Mladina 49 | Družba
Upokojeni dolgoletni ravnatelj ljubljanske osnovne šole Prule Dušan Merc – za kontroverznega je veljal ves čas svojega ravnateljevanja, nekateri so prisegali na njegove metode, drugi pa jih izrecno črtili – se te dni zagovarja pred sodiščem. Dvema devetošolcema, ki sta domnevno spolno nadlegovala sošolki, je Merc samovoljno prepovedal obiskovati šolo, da bi zaščitil njuni žrtvi. Na tožilstvu menijo, da je s tem storil kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker naj bi učencema kršil ustavno pravico do izobraževanja. Javnost Merca podpira, češ da je zelo vestno opravil svoje delo, kljub temu da je ravnal v nasprotju z zakonodajo. Ta mu ne dopušča tega, kar je storil.
-
16. 11. 2018 | Mladina 46 | Politika
Študijski center za narodno spravo, ki ga je pred desetimi leti ustanovila prva vlada Janeza Janše, je te dni pripravil obsežno konferenco z naslovom Temna stran meseca II. Kot pri vseh njegovih dogodkih doslej je šlo za tematsko, ideološko in tudi po imenih razpravljavcev sodeč dokaj ozek dogodek z namenom zgodovinskega revizionizma. A dejavnosti centra ves čas velikodušno financira država. Konferenco, ki je potekala kar v prostorih državnega sveta, pa je odprl predsednik republike Borut Pahor.
-
9. 11. 2018 | Mladina 45 | Družba
»Želela bi, da bi kdo opazil, kaj je z mano«
Marija je po krščanskem verovanju brezmadežna. Vse življenje je bila devica, to je ostala tudi po rojstvu svojega in božjega sina Jezusa Kristusa, ki je bil spočet brez stika z moškim. Marija je za marsikoga najpomembnejša ženska na svetu. Tako je ime tudi naši sogovornici, ki je bila v otroštvu spolno zlorabljena. Ime ni pravo, izmišljeno je. Morda si ga je nadela tudi ali ravno zaradi tega, kar simbolizira.
-
19. 10. 2018 | Politika
Barbara Brezigar zahteva izpustitev Andreja Šiška
Pred dnevi je v medijih zaokrožila novica, da v postopku odločanja o priporu zoper samooklicanega vodjo t.i. Štajerske varde Andreja Šiška – postopek zdaj teče pred vrhovnim sodiščem – tožilstvo odstopa od zahteve za pripor. Mnenje je napisala vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar. Glede na to, da celo tožilstvo predlaga izpustitev Šiška iz pripora, bodo vrhovni sodniki težko odločili drugače.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Politika
Prejšnjo sredo je bila v ljubljanski stolnici tradicionalna rdeča maša, pri kateri katoliški pravniki »prosijo Svetega duha za pomoč in razsvetljenje pri delu in študiju«. Tokrat so v Akademskem društvu Pravnik, društvu mladih katoliških pravnikov, ki pripravlja mašo, presenetili z glavnim govorcem, maševalcem – tajnikom Slovenske škofovske konference Tadejem Strehovcem, ki se pred kazenskim sodiščem zagovarja zaradi sovražnega govora zoper zagovornike pravice do splava.
-
19. 10. 2018 | Mladina 42 | Politika
Lastninska pravica ni absolutna
»Skrajni čas je za zasebno lastnino in za zasebni kapital. Končno! « je pred časom svojo kolumno za spletni portal Ius-info začel vrhovni in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec – sodnik, ki nikoli ni skrival neoliberalnih pogledov na svet. Šlo je za odziv na napovedi nove vlade, da bi dodatno obdavčila najbogatejše. Te napovedi je – vrhovni sodnik – označil za »poskuse oderuške, zaplembene obdavčitve najsposobnejših, tistih, ki s svojim delom, ustvarjalnostjo in osebnim odrekanjem vlečejo nacionalni voz – z vso nebodigatreba navlako, ki se na njem udobno prevaža in se pri tem še šopiri«.
-
12. 10. 2018 | Mladina 41 | Politika
Marksistično pravosodje? Prav nasprotno.
Zavestno kršenje delavskih pravic je kaznivo dejanje. V praksi pa se lahko delodajalec, kapitalist, izogne kazenskemu pregonu, če delavcu izplača vsako tretjo plačo oziroma skupaj štiri na leto. To je tako, kot če bi delojemalec, delavec, na leto oddelal le štiri mesece, pa se mu ne bi bilo treba bati resnejših posledic zaradi takšnega ravnanja, vsekakor ne tiste, zanj najusodnejše – izgube zaposlitve. Vendar ni tako. V svetu, v katerem živimo, se prej zdi, da bi nevestno opravljanje dela lahko postalo kaznivo dejanje, kot da bi se odpravile vedno številnejše neenakosti med tistimi na vrhu in vsemi drugimi.
-
14. 9. 2018 | Mladina 37 | Družba
Katja Bašič, predsednica Združenja proti spolnemu zlorabljanju
Število prijavljenih spolnih zlorab v Sloveniji se zadnja leta občutno zmanjšuje. Smo rešili problem? Katja Bašič, ki na tem področju deluje že desetletja, pravi, da to nikakor ne pomeni, da je spolnih zlorab manj, le vedno manj je razkritih. In to v času, ko številne države po svetu izvajajo resne preiskave spolnih zlorab v institucijah, ki vedno razkrijejo velike razsežnosti te težave, o kateri nam je nerodno govoriti in kot družba čutimo potrebo, da jo prikrivamo. Vse to pa najbolj koristi prav spolnim napadalcem.
-
17. 8. 2018 | Mladina 33 | Družba
Ramin Shadani je v Slovenijo pribežal iz Irana z devetnajstimi leti. Danes, slabih deset let kasneje, je uspešno končal magistrski študij na strojni fakulteti, ima stabilno službo ter celo svoje podjetje. Pred dnevi je na povabilo evropske komisije bruseljski javnosti predstavil ovire in priložnosti, s katerimi se srečujejo begunci pri vstopu na trg dela v novih domovinah. Prepričan je, da imajo vsi begunci v Sloveniji možnost pridobiti izobrazbo in delo, a se morajo zavestno odločiti za to težko pot, ki zahteva veliko truda, energije, vztrajnosti … In potrpljenja. Zgolj na status begunca, v njegovem primeru politični azil, je Shadani čakal kar dve leti.
-
29. 6. 2018 | Mladina 26 | Družba
»Zdaj ko v Rusiji poteka svetovno prvenstvo v nogometu, sem se spomnil, da sem prvič slišal za Slovenijo, ko je leta 2010 na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki premagala tedaj edino predstavnico iz arabskega sveta, Alžirijo. Še danes se spomnim edinega, slovenskega gola. Nikoli pa si nisem mislil, da bom v Sloveniji živel,« se spominja 25-letni Mohamad Orfahli, ki je skupaj z 21-letnim bratom Abudom pred dobrima dvema letoma iz Sirije pribežal v Slovenijo.
-
22. 6. 2018 | Mladina 25 | Politika
Ilegalnih prehodov meje je manj, ne več
V sredo je bil v Ljubljani in drugod po državi topel poletni dan. A drugače kot drugod po državi je na muzejski ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja sonce sijalo na obraze različnih barv. Begunci in prosilci za azil so kuhali kavo, predstavljali kraje, od koder prihajajo, ter tamkajšnje običaje, prepevali in recitirali pesmi … Dan je bil namenjen spoznavanju drugačnosti in premoščanju razlik med lokalnim prebivalstvom in novimi prebivalci Slovenije. Ali kot so zapisali organizatorji dogodka »Med nami in z nami«, je bil ta namenjen »soustvarjanju vključujoče družbe, prostora za vzajemno učenje med lokalno skupnostjo in prosilkami in prosilci za mednarodno zaščito, begunkami in begunci ter osebami z migrantsko izkušnjo…«. V sredo je bil namreč svetovni dan beguncev.
-
11. 6. 2018 | Politika
Sestavljanje vlade ne bi smel biti šprint
Teden dni je že minilo od volitev, zakaj še nimamo vlade? Ker ne samo, da še nimamo končnega izida volitev, volitve še niso niti zaključene. Državna volilna komisija (DVK) bo namreč upoštevala še vse glasovnice iz tujine, ki bodo prispele do danes do 12. ure. Šele takrat bodo dejansko začeli teči roki za sestavljanje vlade. Slednje pa je v Sloveniji večkrat trajalo tudi tri mesece – tudi leta 2011, ko je bila po volitvah podobna slika kot danes in sicer v smislu, da je zmagovalec volitev (Zoran Janković s Pozitivno Slovenijo) imel težave pri sestavljanju vlade in je na koncu tudi ni sestavil. To je potem storil drugouvrščeni Janez Janša – danes je v njegovem položaju Marjan Šarec.
-
18. 5. 2018 | Mladina 20 | Politika
Nadškof Stanislav Zore je vsem župnikom zapovedal, da vse do volitev pri vsaki sveti maši darujejo tudi molitev za domovino, ki naj bi volivkam in volivcem pomagala, da se bodo na parlamentarnih volitvah odločili prav.
-
11. 5. 2018 | Mladina 19 | Politika
Da volilne komisije političnim strankam zavrnejo kandidatno listo, ni nič nenavadnega. Ne tako redko se dogaja novim strankam in strankam, ki se s politiko ne ukvarjajo iz dneva v dan, pač pa le od časa do časa na volitvah.
-
20. 4. 2018 | Mladina 16 | Politika
Zakonito prikrivanje spolnih zlorab
Papež Frančišek se je pred dnevi ponovno opravičil, ker je branil pedofilsko združbo škofov v Čilu. Pravi, da je bil glede tega zaveden, zdaj, ko pozna resnico, pa ga je sram in mu je žal. Kljub temu je prav vprašanje spolnih zlorab v cerkvi eno tistih, pri katerih se Frančišek (še) ni izkazal za tako razsvetljenega papeža, kot mu pripisujejo glede drugih verskih in družbenih tem.
-
6. 4. 2018 | Mladina 14 | Politika
»Danes je Švedska svetovna prestolnica posilstev, ker so šli skozi desetletja uvažati, ne samo ilegalne, migrante s področja radikalnega islama, ki imajo popolnoma druge predstave. To so ljudje, ki so drugače vzgojeni, ki imajo druge vrednote, ki pač v Evropo ne sodijo. To je treba zelo jasno povedati,« je tako kot ničkolikokrat doslej v državnem zboru vpil poslanec SDS Branko Grims.
-
Konec lanskega leta je po istoimenski knjigi nastal igrani dokumentarni film V imenu resnice, v katerem Barbara Furjan predstavlja ozadje smrti brata Blaža, ki je po uradnih podatkih leta 1997 štiri dni pred koncem služenja vojaškega roka v vojašnici napravil samomor. Furjanova se že 20 let trudi dokazati, da je bil brat umorjen, v njegov umor pa domnevno vpleteni posamezniki oziroma paravojaške strukture blizu Janezu Janši. Trije od teh zdaj tožijo nastopajoče v dokumentarcu, ki so v izjavah namigovali na to.
-
Ker je novinar Večera Uroš Esih pisal o posojilu, ki ga je SDS v nasprotju z zakonom najela pri fizični osebi Dijani Đuđić iz Prijedora v BiH, je bil deležen diskvalifikacij in žalitev. A nestrpni zapisi na družabnih omrežjih, ki prihajajo z bolj ali manj obskurnih profilov oziroma od posameznikov, ki jih uporabljajo, niso nič nenavadnega. Drugače je, če žaljive zapise objavljajo politiki, še posebej eden izmed najbolj dejavnih tviterašev med njimi, predsednik SDS Janez Janša.
-
15. 12. 2017 | Mladina 50 | Družba
»Uresničevanje verske svobode v slovenskih javnih šolah je mogoče le s pomočjo lažnih zdravniških spričeval,« se glasi naslov članka v eni od izdaj revije Pravna praksa, v katerem je avtor povzel predavanje dr. Mateja Avblja. Na predavanju, ki je potekalo na Pravni fakulteti v Ljubljani tik pred tradicionalno Rdečo mašo (s to katoliški pravniki prosijo boga za pomoč pri svojem delu), je Avbelj sicer govoril na splošno o svobodi vere in vesti v slovenskem šolskem prostoru. Na neprimerno sedanjo ustavno ureditev in tudi interpretacijo ustave, kakršno ponuja ustavno sodišče v tem delu, pa je nakazal s primerom šolske prehrane.
-
1. 12. 2017 | Mladina 48 | Politika
Sirski begunec Ahmad Šami, ki ga želi ministrstvo za notranje zadeve deportirati na Hrvaško, je postal »obraz nezakonitega migranta«, s katerim manipulira politična desnica.
-
24. 11. 2017 | Mladina 47 | Politika
Slovenija je res izgubila kompas
V zadnjih šestih letih in pol je iz Sirije zbežalo več kot pet milijonov ljudi. Bežijo, ker ves ta čas tam divja kaotična vojna med vladajočim režimom ter različnimi uporniškimi skupinami z različnimi motivi in interesi, v kateri je umrlo že skoraj pol milijona ljudi, od tega več kot sto tisoč civilistov. Gre za največjo humanitarno krizo po drugi svetovni vojni. Približno polovica vseh beguncev, ki v zadnjih letih prihajajo v Evropo, je iz Sirije.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Politika
Za Ahmada gre. A še zdaleč ne zgolj zanj.
V torek malo pred enajsto dopoldne je sirski begunec Ahmad Šami v solzah stopil iz poslopja državnega zbora. Bile so solze sreče, ker je bil postopek njegove deportacije na Hrvaško (začasno) ustavljen. Tako, kot je bil nekoč na begu iz rodne dežele, je bil tisto dopoldne »na begu« pred slovensko policijo, v državnem zboru se je nekaj ur skrival v poslanski pisarni SD.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Družba
Pred dnevi so se na protestu pred vladno palačo in parlamentom sploh prvič v zgodovini zbrali Romi. Predvajala se je romska glasba, brale so se romske pesmi, romski voditelji pa so nagovorili politike in jim sporočili, da tako ne morejo več naprej. Od njih so zahtevali sistemske rešitve in angažma države pri reševanju najhujših težav, s katerimi se spoprijemajo Romi – to je življenje brez pitne vode in elektrike ter dostopa do izobrazbe in dela. Sistemske rešitve, pravijo, morajo nadomestiti dolgoletno stanje zgolj parcialnih lepotnih popravkov, ki so povsem odvisni od volje posamezne lokalne oblasti, državna oblast pa izdaja zgolj odločbe o rušenju (nelegalnih) romskih domov.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Družba
Miran Stanko, župan občine Krško
V krški občini je vsaj 70 do 80 neromskih družin, ki bi si prav tako želele, da bi jim občina kupila hišo, a ni nobene zakonske podlage, da bi med temi ljudmi delali takšne razlike. Skratka, imamo listo iskalcev oziroma prosilcev za stanovanja in to rešujemo sproti. Romi lahko živijo tudi v stanovanjih, saj nekaj takih družin imamo v Krškem in to funkcionira brez kakšnih posebnih težav. Res pa je, da morajo ti ljudje malo dorasti in si sami zaželeti rešitve stanovanjskega vprašanja. Tudi Romi, ki imajo dovolj denarja in bi si želeli kupiti hiše, morajo izvajati vse vrste pravnih trikov, če želijo kaj kupiti, saj jih okolje ne sprejema. Tu pri nas v Podbočju je recimo gospod spremenil priimek v najpogostejši priimek na tistem območju in je lahko kupil hišo in nihče tega ni vedel, dokler se niso preselili tja. Najprej so se sosedje še malo jezili, potem pa se je umirilo in stvar funkcionira. Neki drug Rom, ki je iz Lok, je v sosednji krajevni skupnosti kupil hišo in je tudi bilo nekaj negodovanja, a zdaj ga imajo sosedje radi.
-
13. 10. 2017 | Mladina 41 | Politika
Tisti, ki mu je država naredila krivico, kršila njegove človekove pravice, si zasluži odškodnino. Prav je tako. Še posebej, kadar gre za neupravičeno omejitev svobode gibanja, pripor, zapor.
-
29. 9. 2017 | Mladina 39 | Politika
Dr. Blaž Kovačič Mlinar, kazenski odvetnik
Vlada, ki je na meje postavila bodečo žico in vojsko za obr ambo pr ed begunci, je zdaj povečala kazenskopravno represijo. S spremembo zakona o kazenskem postopku je namreč obdolžencem vzela pomembne pravice in jih preprosto dala tožilstvu in policiji. Povsem po nepotrebnem, pravi kazenski odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, ki ravnanje politike vidi v kontekstu ustvarjanja družbe strahu, domnevne ogroženosti in posledične potrebe po krepitvi varnosti. Človekove pravice so vrednota, so same po sebi višji, najvišji cilj, absurdno se jim je po njegovem mnenju odrekati v zameno za »višje cilje«. Še posebej pa ne na podlagi nekaterih ekscesnih primerov, kot je sojenje Igorju Bavčarju, ki, opozarja Kovačič Mlinar, dajejo povsem napačno sliko slovenskega kazenskega sistema. Kovačič Mlinar je doktoriral prav iz kazenskega postopka in velja za enega največjih strokovnjakov na tem področju.
