-
25. 10. 2017 | Kultura
Nagrajeni najboljši slovenski oblikovalci
Včeraj so v Narodni galeriji podelili nagrade 8. bienala slovenskega oblikovanja Brumen in odprli pregledno razstavo 90 projektov, ki so se uvrstili na bienale. Slednje je med 392 prijavljenimi projekti izbrala mednarodna žirija, vseh 90 pa je prejelo priznanje za odlično slovensko oblikovanje. Veliko nagrado Brumen, najvišje strokovno priznanje za oblikovanje, je tokrat prejela serija plakatov Koordinate zvoka (Sanje o dopustu) mladega oblikovalca Nejca Praha. Projekt sta naročila pozavnist in producent elektronske glasbe Žiga Murko in Kulturni center Pritličje, kot fotograf pa je pri projektu sodeloval Klemen Ilovar. Žirija je poleg tega nagradila še deset ostalih projektov, med katerimi najdemo tako stare znance bienala kot tudi sveže obraze.
-
24. 10. 2017 | Svet
Tudi Čehi dobili svojega Trumpa
Češki predsednik Miloš Zeman bo mandat za sestavo nove češke vlade podelil milijarderju Andreju Babišu. Njegova stranka ANO je na sobotnih parlamentarnih volitvah dosegla 29,7 odstotka glasov. 63-letniku po poročanju STA že dlje časa očitajo korupcijo in konflikt interesov, saj je bil finančni minister, medtem ko so se njegova podjetja prijavljala na javne razpise in se potegovala za evropska sredstva. Babiš je sicer vodje drugih strank prek sporočila SMS že v soboto povabil k neformalnim pogovorom.
-
24. 10. 2017 | Kultura
Problematika sodobne, postfaktične družbe v odnosu do tehnološkega napredka
V KC Tobačna 001 v Ljubljani bo od 27. oktobra do 24. novembra na ogled razstava intermedijskega umetnika Marka Batiste z naslovom Fluidni delci vulkanskega pepela, ki je del večletnega projekta, v katerem umetnik gledalca napeljuje k razmišljanju o problematiki sodobne, postfaktične družbe v odnosu do tehnološkega napredka. Tehnološki sistemi niso popolni, predvidljivi, vase zaprti in zaključeni, temveč gre za nestabilne sisteme – in ravno ta točka predstavlja izhodišče Batistovega raziskovanja. Razstavo je pripravila kustosinja Alenka Trebušak.
-
23. 10. 2017 | Politika
Borut Pahor se v drugem krogu ne bo branil podpore Janeza Janše
Včerajšnjo razglasitev volilnih rezultatov je spremljala razočaranost predsedniških kandidatov in kandidatk nad nizko volilno udeležbo, slednja je bila 43,57-odstotna, kar je najmanj od vseh predsedniških volitev samostojne Slovenije. V drugi krog volitev odhajata aktualni predsednik republike Borut Pahor, ki je neuradno prejel nekaj manj kot polovico vseh glasov (47,07 %) in kamniški župan Marjan Šarec, ki je prejel skoraj 25 odstotkov glasov (24, 97 %). Vsi kandidati in kandidatke so pričakovali kakšen odstotek glasov več, vendar razočaranja niso želeli pokazati. Poglejmo si, kako so komentirali včerajšnji izid predsedniških volitev.
-
22. 10. 2017 | Politika
Pahor in Šarec se bosta pomerila v drugem krogu predsedniških volitev
Današnje volitve je med drugim zaznamovala tudi nizka volilna udeležba, ki ni dosegla niti polovice vseh volilnih upravičencev in upravičenk. Na volišča jih je namreč odšlo zgolj nekaj več kot 43 odstotkov volivk in volivcev. Kljub številnim volilnim napovedim pa aktualnemu predsedniku Borutu Pahorju ni uspelo zmagati že v prvem krogu predsedniških volitev, saj je prejel le nekaj več kot 47 odstotkov glasov, njegov najbližji zasledovalec Marjan Šarec pa slabih 25 odstotkov. Dokaj visok odstotek je doseglo tudi število neveljavnih glasovnic, ki jih je naštela Državna volilna komisija, teh je bilo dobrih 5.300. Obeta se nam torej drugi krog predsedniških volitev, kjer se bosta pomerila Pahor in Šarec.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Nemški Suddeutsche Zeitung je naredil potezo, ki je avstrijski mediji zadnjih 20 let niso zmogli – na podlagi mnogih doslej mimogrede objavljenih informacij o preteklosti voditelja avstrijske FPÖ Heinza-Christiana Stracheja je rekonstruiral njegovo neonacistično preteklost. V dosjeju, ki so ga objavili, vidimo Stracheja z nacističnim pozdravom, v različnih uniformah, kot člana pozneje prepovedanih skrajnih skupin. Med letoma 1988 in 1994 ga vidimo na neonacističnih taborih in med drugim tudi na vojaškem urjenju nekje po gozdovih avstrijske Koroške. V Avstriji, so zapisali nemški novinarji, se te informacije zdijo nepomembne.
-
23. 10. 2017 | Kultura
Trije mladi intelektualci, ki se odločijo spremeniti svet
V Kinodvoru bo 25. oktobra premiera zgodovinske drame Mladi Karl Marx v režiji Raoula Packa, ki je bil premierno predvajan na letošnjem Berlinalu. Film govori o prvem srečanju Marxa in Engelsa, ki sta predstavljena kot upornika, ki pišeta podžigajoče tekste, polne revolucionarnih idej, noči pa preživljata v pijanskem razvratu in neprestanih spopadih z zakonom.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Kako so risali Mladinin grafit v Kataloniji
Ilustracija Tomaža Lavriča o nasilju španske policije z naslovnice Mladine št. 40 zdaj krasi tudi zid v Kataloniji. Kopijo slike, ki ponazarja protest proti državnemu nasilju nad državljani, so zakrivili člani La Grede, fotografije grafita pa nato objavili na Twitterju, kjer smo zanje izvedeli tudi Mladinini novinarji.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Milan Kučan: Borut Pahor je vsebinsko izpraznil in profaniral funkcijo predsednika republike
Nekaj dni pred katalonskim referendumom so najprej tuji, potem pa slovenski mediji povzeli izjavo Milana Kučana o tem, kako je v demokraciji pomembna volilna pravica. »Spet mu je uspelo,« je dejal nekdo v Mladininem uredništvu, in res mu je. Kučan se je oglasil, ker je imel to za svojo moralno dolžnost. Kučan seveda dobro razume, kaj je politika, zakaj je pomembno, kdo vodi državo, zakaj so pomembne volitve, zakaj voliti, vse življenje je preživel v politiki in še danes, petnajst let po odhodu s funkcije, o njej razmišlja lucidneje, tehtneje kot marsikateri aktualni slovenski politik.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Uvodnik
Na Mladini smo se s premislekom odločili, da v zadnji številki pred predsedniškimi volitvami na intervju povabimo bivšega predsednika republike Milana Kučana, starosto slovenske politike. Z jasnim namenom: pokazati, kaj je predsedniška govorica, kaj je suverena govorica, kaj so izdelana in premišljena mnenja, kaj so vprašanja, ki si jih postavljajo državniki. In dejansko je v tem smislu intervju pretresljiv: ker spomni na čase, ko so se tudi politiki neke majhne države drznili postavljati za neke postulate in postavljati vprašanja in razmisleke o svetu, ne le o plotovih drobnih malih skrbi. Na tem je bila ta država zgrajena, na tej državniški moči.
-
27. 10. 2017 | Pisma bralcev
Odziv na Delo in molk proti nasilju
Spodaj objavljamo odgovor, ki ga je Samo Babuder, strokovni svetovalec revije Ona, naslovil na bralce revije Ona, potem ko so se ti kritično odzvali na njegov nasvet bralki One v zvezi z nasiljem njenega partnerja. Novinarka Mladine je o teh kritičnih odzivih pripravila članek z naslovom Delo in molk proti nasilju. Pred objavo je g. Babuderja prosila za komentar, vendar ji je po elektronski pošti sprva sporočil, da zadeve ne bo komentiral. Isti dan pa ji je poslal še en odgovor - prav tistega, ki ga je naslovil tudi na bralce One. Novinarka tega e-pisma žal ni prejela oz. ga ni videla v svojem poštnem nabiralniku. Posledično odgovora ni vključila v članek.
-
22. 10. 2017 | Politika
RTV Slovenija: Borut Pahor bi zmagal z več kot polovico vseh glasov
Volilna napoved, ki jo je za RTV Slovenija pripravil Episcenter, kaže, da je dozdajšnjemu predsedniku Borutu Pahorju svoj glas namenila več kot polovica volivcev (56,2 odstotka), kar pomeni, da drugi krog ne bo potreben. Na drugem mestu mu z 22,5 odstotka sledi Marjan Šarec. Na tretjem mestu je Romana Tomc (10,2 odstotka), sledi ji Ljudmila Novak (5,4 odstotka), Andrej Šiško bi dobil 1,9 odstotka glasov, ostali kandidati, Suzana Lara Krause, Maja Makovec Brenčič, Angelca Likovič in Boris Popovič bi dobili odstotek oziroma še manj glasov.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Dva leva
»Na novinarje danes pogosto leti očitek, da smo ‘krivi za vse’, začenši s stanjem v družbi. – Priznam, krivi smo. No, ne ravno krivi, ampak soodgovorni, da so se neke stvari zapeljale tako, kot so se. Smo soodgovorni. Kolegi mi pogosto rečejo, da smo mi pač ogledalo tega, kaj se v družbi dogaja. Če smo samo ogledalo, ni dovolj. Mi moramo biti tisti, ki spodbujajo razpravo, kako pa bi moralo biti.«
— Iz pogovora televizijske voditeljice in novinarke Tanje Gobec za MMC TVS (10. 6. 2015) -
20. 10. 2017 | Politika
Nekaj deset ur pred dnevom predsedniških volitev se namreč zdi že vse pretežno odločeno. Že v prvem krogu bo najverjetneje zmagal Borut Pahor, objavljajo mediji, sledil mu bo Marjan Šarec, za tretje mesto pa se potegujeta kandidatka SDS Romana Tomc, poslanka evropskega parlamenta, in Ljudmila Novak, sicer predsednica stranke NSi. Vendar pa so prav volitve predsednika republike tista preizkušnja za javnomnenjske agencije, ki se pogosto pokaže kot tvegana. Volivci ne volijo stranke, ampak predsednika, do te funkcije imajo drugačen odnos, manj zvest in tudi manj stabilen.
-
20. 10. 2017 | Družba
Sodišče Raščana obsodilo na štiriletno zaporno kazen
Ljubljansko okrožno sodišče je sledilo dogovoru s tožilstvom in nekdanjemu lastniku Dela Revij Mateju Raščanu v sojenju zaradi zlorabe položaja ob prevzemu družbe izreklo štiri leta zaporne kazni. Sodišče je obenem ugotovilo, da je Raščan ustvaril 34 milijonov evrov premoženjske koristi, ki jo bo moral vrniti.
-
19. 10. 2017 | Politika
"Slovenija, od kod lepote tvoje?" se sprašujejo predsedniški kandidati in kandidatke
V letošnji predvolilni kampanji za predsedniške volitve pogrešamo stališča kandidatov in kandidatk do vprašanja podnebnih sprememb in okoljske politike. Tako meni tudi dr. Luka Omladič iz Filozofske fakulete, ki se na oddelku za filozofijo med drugim ukvarja z okoljsko etiko. Slednji je na svojem blogu objavil zapis z naslovom »Volitve 2017: Predsedniški kandidati o podnebnih spremembah«, vendar pod njim ni besedila. »Hotel sem napisati kritičen komentar o pogledu predsedniških kandidatov na najpomembnejše vprašanje prihodnjega razvoja sveta in države ter hitro ugotovil, da ga ne obravnavajo niti v svojih kampanijah, niti v medijskih soočenjih. Kandidati imajo očitno skupno točko, da o tem ne govorijo nič,« je komentiral.
-
20. 10. 2017 | Politika
Radio Mladina: Grega Repovž o tem, zakaj je pomembno, da gremo v nedeljo na volišča
Pogovor je nastal na podlagi članka Brez volitev ni demokracije, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine >>
https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/347607220&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false
-
-
20. 10. 2017 | Svet
Bo Španija Kataloniji odvzela avtonomijo?
Katalonska regionalna vlada s Carlesom Puigdemontom na čelu bi morala včeraj španski vladi Mariana Rajoyja jasno odgovoriti, ali je razglasila neodvisnost ali ne. Katalonski premier Puigdemont se je zopet odzval s pismom, v katerem je zapisal, da katalonski parlament 10. oktobra ni izglasoval uradne razglasitve samostojnosti. Katalonski premier je namreč prejšni torek samo simbolično podpisal deklaracijo o neodvisnosti. "Če bo vlada še naprej preprečevala dialog in nadaljevala represijo, bi lahko katalonski parlament, če se mu bo to zdelo primerno, glasoval o uradni razglasitvi neodvisnosti," je v pismu zapisal Puigdemont.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Družba
Pred dnevi so se na protestu pred vladno palačo in parlamentom sploh prvič v zgodovini zbrali Romi. Predvajala se je romska glasba, brale so se romske pesmi, romski voditelji pa so nagovorili politike in jim sporočili, da tako ne morejo več naprej. Od njih so zahtevali sistemske rešitve in angažma države pri reševanju najhujših težav, s katerimi se spoprijemajo Romi – to je življenje brez pitne vode in elektrike ter dostopa do izobrazbe in dela. Sistemske rešitve, pravijo, morajo nadomestiti dolgoletno stanje zgolj parcialnih lepotnih popravkov, ki so povsem odvisni od volje posamezne lokalne oblasti, državna oblast pa izdaja zgolj odločbe o rušenju (nelegalnih) romskih domov.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Politika
Volilna abstinenca je resna stvar. Ko so bile pred dobrim mesecem volitve v Nemčiji, so bili nemški časopisi polni oglasov, v katerih so znani pisatelji, filozofi, politiki in drugi ugledni intelektualci pozivali k udeležbi na volitvah. Za kampanje – bilo jih je več, podpisniki pa so prihajali iz celotnega političnega spektra – so se odločili iz zavedanja, kot je pisalo v enem izmed (plačanih) oglasov, da umik v volilno abstinenco pomeni manjšo demokratičnost odločanja, da krni demokracijo, in predvsem – ker je voliti pravica, ki si je ne gre kar odvzeti. Lahko so izbire slabe, kompromisne, a abstinenca pomeni le eno: da se odločanju odpoveš in ga prepustiš komu drugemu. A kaj jih je skrbelo? Da bi volilna udeležba padla pod 70 odstotkov. Udeležba je namreč pomembna, kaže zrelost in moč demokracije. Na koncu je volilo 76 odstotkov volivcev, s čimer Nemci niso bili zadovoljni. Pri nas so razmere resnejše: zadnjih predsedniških volitev leta 2012 se je namreč v drugem krogu udeležilo le 42 odstotkov volivcev. To je skrb zbujajoč podatek. In to besedilo je poziv k udeležbi na volitvah.
-
20. 10. 2017 | Mladina 42 | Družba
Miran Stanko, župan občine Krško
V krški občini je vsaj 70 do 80 neromskih družin, ki bi si prav tako želele, da bi jim občina kupila hišo, a ni nobene zakonske podlage, da bi med temi ljudmi delali takšne razlike. Skratka, imamo listo iskalcev oziroma prosilcev za stanovanja in to rešujemo sproti. Romi lahko živijo tudi v stanovanjih, saj nekaj takih družin imamo v Krškem in to funkcionira brez kakšnih posebnih težav. Res pa je, da morajo ti ljudje malo dorasti in si sami zaželeti rešitve stanovanjskega vprašanja. Tudi Romi, ki imajo dovolj denarja in bi si želeli kupiti hiše, morajo izvajati vse vrste pravnih trikov, če želijo kaj kupiti, saj jih okolje ne sprejema. Tu pri nas v Podbočju je recimo gospod spremenil priimek v najpogostejši priimek na tistem območju in je lahko kupil hišo in nihče tega ni vedel, dokler se niso preselili tja. Najprej so se sosedje še malo jezili, potem pa se je umirilo in stvar funkcionira. Neki drug Rom, ki je iz Lok, je v sosednji krajevni skupnosti kupil hišo in je tudi bilo nekaj negodovanja, a zdaj ga imajo sosedje radi.
-
20. 10. 2017 | Kultura
V K4 se bo predstavila ekipa SOLVD (Christian Kroupa, Evident, Brt Čutul, Alex Ranerro in Vuka). V Trainstation Subart bodo gostili Krisa Kylvena, legendo mednarodne goa in psy scene. V Channel Zeru se bo predstavila nova generacija producentov in DJ-jev, tokrat kolektiv Spejs, v Rogu pa bo gostoval poljski producent Attaché.
-
19. 10. 2017 | Svet
Danes se izteče rok za dokončno opredelitev katalonske vlade do neodvisnosti dežele. Če bo neodvisnost potrdila ali ne bo odgovorila, bo Madrid uveljavil 155. člen ustave in (začasno) zamrznila avtonomijo Katalonije ter uvedla "prisilno upravo". Španska desnica, še najbolj glasno stranka Ciudadanos Alberta Rivere, želi to izkoristiti za poseganje v vse sfere katalonske avtonomije, predvsem v šolstvo. Katalonskemu izobraževalnemu sistemu in univerzi španski centralisti očitajo "indoktrinacijo" in favoriziranje katalonščine. To spominja na znamenita "jedra" in težnje po centralizaciji šolskih programov v Jugoslaviji poznih 80 osemdesetih. Le, da bi to španska oblast, z uveljavitvijo 155. člena, zlahka dosegla s prisilo, in povsem "ustavno in zakonito", z vodeno deželno vlado, saj avtonomija bi bila zamrznjena. Ko bi jo ponovno uvedli pa bi bila bistveno bolj okrnjena, kot je sedaj.
-
19. 10. 2017 | Družba
Od skrajšanja delovnega tedna morajo imeti korist vsi
Ob objavi podatkov, da je vse več zaposlenih v Nemčiji prisiljenih opravljati več služb, sindikat IG Metall za leto 2018 zahteva dvig plač za 6 odstotkov in uvedbo pravice do skrajšanega delovnega časa za 3,9 milijona zaposlenih na področju kovinske in elektroindustrije, ki jih zastopa. O tem predlogu bodo predvidoma v torek, 24. oktobra, odločali regionalni odbori te največje sindikalne centrale v Nemčiji, ki velja za najmočnejšo sindikalno centralo v industrijskih državah nasploh. Začetek pogajanj o kolektivnih pogodbah za prihodnje leto z delodajalci je predviden novembra.
-
19. 10. 2017 | Družba
V ponedeljek, 16. oktobra, je na Malti življenje izgubila novinarka Daphne Caruana Galizia. Svoje življenje in delo je posvetila iskanju resnice ter razkrivanju nečednih poslov vplivnih posameznikov, ki pripadajo malteškim političnim elitam. Na svoji spletni strani je od marca 2008 objavila na stotine člankov, v katerih je pisala o nepravilnostih, ki se dogajajo na Malti. Očitno je s svojim raziskovanjem prišla predaleč, kar je plačala z življenjem.
-
19. 10. 2017 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote
V Areni Stožice bodo nastopili Pankrti, ki praznujejo 40. obletnico delovanja, na Gospodarskem razstavišču pionir elektro swinga Parov Stelar, v Kinu Šiška izraelska indie-folk-pop zasedba Lola Marsh, v Španskih borcih pa škotski stand-up komik Daniel Sloss. V UAUU bodo odprli razstavo in predstavili fotoknjigo Top lokacija, topografije javne plastike v slovenskih krožiščih, ki sta jo zasnovala in izvedla Jaka Babnik in Miha Colner.
-
19. 10. 2017 | Kultura
Romantična, nostalgična in apolitična
Član dua Lola Marsh Gil Landau (kitara, klaviature) je za Mladino spregovoril o aktualnem albumu Remember Roses, Izraelu, žanrskih omejitvah ter političnosti oziroma apolitičnosti glasbenikov. S svojo sobendašico Yael Shoshana Cohen, vokalistko zasedbe, bo 21. oktobra nastopil v Kinu Šiška. To bo njun že drugi obisk Ljubljane. Ob prvem, pred dvema letoma, so organizatorju zapisali, da izraelski duo zveni, kot da bi Quentin Tarantino režiral srečanje Lane Del Rey in Calexica v puščavi Negev. Zanimiv opis, ki pa je morda vseeno malce pretiran. Najbolj na mestu pa je zagotovo primerjava z Lano Del Rey, čeprav glasbenika trdita, da sta najprej začela ustvarjati glasbo in šele kasneje slišala za omenjeno melanholično ameriško pevko.
-
18. 10. 2017 | Politika
"Pahor je s svojim molkom in ignoranco deloval v škodo državljanov"
Predsednik republike in pretendent za nov mandat Borut Pahor je v odzivu na kritike, ki so nanj letele z več strani, spomnil na čas pred petimi leti, ko se je s stališčem oglasil tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Ta danes vztraja, da je Pahor s svojim molkom in ignoranco raznim interesnim skupinam omogočal delovanje v škodo državljanov.
-
18. 10. 2017 | Politika
Ljubljanski nadškof želi, da volimo predsednika, ki si bo prizadeval za vrednote družine
"Veseli nas, da je na letošnjih volitvah možno izbirati med kandidati z zelo različnimi pogledi na sedanjost in prihodnost Slovenije, kar prispeva k demokratičnosti in pluralnosti političnega prostora," je zapisal Zore. V Cerkvi vse državljane in še posebej katoličane vabijo, da premislijo, katere vrednote zagovarjajo predsedniški kandidati, in na volitvah odgovorno oddajo svoj glas.