Brežan huje kot predhodnik

Državni zbor, konkretneje poslanska večina koalicije, je 23. maja izglasoval interventni zakon, s katerim bodo vsem podjetjem samodejno podaljšane koncesije za rudarjenje, torej izkoriščanje mineralnih surovin, za 30 mesecev. Zakon je predlagal pristojni minister za naravne vire Uroš Brežan z utemeljitvama, ki mečeta slabo luč na njegovo ministrstvo. Tam so prepričani, da izvedba presoj številnih vlog podjetij, ki se jim iztekajo koncesije za izkoriščanje mineralnih surovin, ni mogoča. Krive naj bi bile nakopičene zamude pri upravnih postopkih iz časa covida, »zastoji« pa naj bi bili tudi pri sprejemanju prostorskih načrtov občin, ki so ključni za določanje natančnih območij izkoriščanja. Da ne bi bilo ovirano gospodarstvo, odvisno od surovin, so tako za 30 mesecev brez vsakršnega preverjanja izpolnjevanja pogojev in stanja na terenu podaljšali koncesije vsem podjetjem, ki bi se jim te iztekle do decembra 2024.

Kliči M za laži

Eden najbogatejših zemljanov Elon Musk se je zapletel v nov boj, ki je v nasprotju z javnim dobrim: njegovo družbeno omrežje Twitter ne bo več spoštovalo kodeksa ravnanja na področju dezinformacij, ki ga je leta 2018 uvedla Evropska unija. Spoštovanje tega kodeksa ni obvezno, a so se vse večje digitalne platforme za deljenje vsebin, tudi Twitter, TikTok in Metina Facebook in Instagram, za to odločile prostovoljno. Zavezale so se, da bodo merile učinke in redno poročale o napredku na tem področju, a Twitter se je zdaj premislil, in to ob nenavadnem času – tik preden bo s 25. avgustom doslej prostovoljni akt EU postal pravno zavezujoč.

Končno direktor policije

Vlada Roberta Goloba bo po letu dni na oblasti očitno vendarle imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Tako vsaj kaže razpis, ki je bil objavljen po veljavnem zakonu, kar pomeni, da bo novi prvi mož še vedno lahko le policist, ne pa vojak ali kak drug varnostni strokovnjak.

Jože Vogrinc

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Javna pamet

Komentar / Varanje v politiki

V intervjuju v Mladini 26. maja je Luka Mesec protivladno mobilizacijo upokojencev, ki jo izvaja stari esdeesovec Pavel Rupar, okarakteriziral tudi z znanim reklom. Slogan je pripisal kolektivno Američanom: »’You can fool all the people some time, you can fool some people all the time, but you can not fool all the people all the time’. Lahko torej vlečeš vse ljudi za nos nekaj časa, nekatere tudi ves čas, ne moreš pa vleči vseh ljudi za nos ves čas.« Mesec je znano frazo uporabil na znan način, z jasnim sporočilom: varanje v politiki (vsaj v demokracijah, kakor bomo v tem zapisu rekli državam, kjer se na rednih volitvah potegujeta za nekajletni mandat na oblasti vsaj dva kandidata) se splača samo na kratki rok; na dolgi rok se obnese poštenost.

Janko Lorenci

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Kolumna

Komentar / Kdo bo rekel: Dovolj!

Je Robert Golob že postal tradicionalni, se pravi neuspešni novi obraz? Je levosredinsko volilno telo nasedlo tudi njemu enako kot dozdevnim odrešiteljem pred njim? Nasedlo zato, ker je vsak nov obraz vendarle boljši, manj nevaren od Janše? Ker mediji, močni kreatorji javnega mnenja, volivcem ne pomagajo iskati res drugačnih, alternativnih novih obrazov? Ker so volivci komot, kratkega spomina in radi padajo na populistične, všečnostne finte? Ker so verjeli, da je bil Golob sposoben menedžer in bo sposoben premier? Ker ima nekaj osebnega šarma in je govoril, kar so ljudje hoteli slišati? Ker so glasovali taktično in skoraj vse glasove dali njemu, Levici in SD pa zgolj drobtinice?

Transhumanistične blodnje

Kontroverzno podjetje Neuralink, eden od najbolj skrb zbujajočih projektov tehnološkega mogotca Elona Muska, od leta 2016 razvija tako imenovani nevronski vmesnik, napredno tehnologijo, ki možgane povezuje neposredno z računalnikom. Čeprav je skrivnostno podjetje lani ogromno prahu dvignilo z neetičnim, pravzaprav sadističnim ravnanjem z laboratorijskimi živalmi, ki ga je razkrilo poročilo Odbora zdravnikov za odgovorno medicino (PCMR), se je ta prah očitno že dodobra polegel; prejšnji teden je FDA, ameriška uprava za hrano in zdravila, podjetju odobrila klinično preskušanje nevronskega vmesnika na ljudeh.

Heni Erceg

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Hrvaška

Komentar / Vražje babnice

Pravzaprav se mi kar malo smili, ni prijetno, če se na ubogega moškega spravijo vse babnice Balkana in celo nekateri medijski komentatorji. Dobro, takšnih, ki bi zagovarjali pravice žensk, v tem našem zakotju ni ravno veliko, pa vendar si je vsega kriv gospod Perić sam, ker nasprotuje novemu zakonu o spolno občutljivem jeziku, po katerem bi morali ženske v Srbiji v prihodnje ogovarjati z doktorica, profesorica … ne več s samostalniki moškega spola.

dr. Bogomir Kovač

2. 6. 2023  |  Mladina 22  |  Ekonomija

Komentar / V Tukididovi pasti

Srečanje zahodnega cvetobera najrazvitejših držav skupine G-7 v Hirošimi konec maja 2023 je v svet poslalo jasno sporočilo. G-7 je danes bolj povezan kot kadarkoli, ZDA so v njem dobile trdno oporo svoje vodilne vloge. Politična revitalizacija skupine temelji na skupnih geostrateških stališčih do Ukrajine, Rusije in Kitajske, ekonomskega razvoja, podnebnih sprememb, celo jedrske razorožitve in premagovanja globalne revščine. Skupina se je povsem poenotila glede svojih globalnih političnih nasprotnikov, manj jasne so njene namere. Osrednji nasprotnik zahodnega sveta je več kot očitno Kitajska. Ameriško-kitajsko rivalstvo postaja vedno večja grožnja, obramba Pax Americana vedno nevarnejša. ZDA branijo svoj hegemonistični položaj in ustaljeni mednarodni red za vsako ceno, od ekonomskega kaosa do nove svetovne vojne. Očitno je svet vse bližje stari antični Tukididovi pasti glede zamenjave hegemonije dveh držav. O miroljubni koeksistenci držav in preudarni novi ekonomski ureditvi sveta v Hirošimi, mestu strahotnega civilnega zločina ZDA ob koncu druge svetovne vojne, nismo slišali besede. Novo sovraštvo in zamere se vedno porajajo na izmaličenju zgodovinskega spomina.

Ste videli to žensko?

Avtobus podjetja Putnik, poln muslimanskih vernikov iz Jugoslavije, se februarja 1972 z romanja v Meki in Medini ni takoj vrnil domov, ampak je skrenil še v Bagdad, tam pa so verniki obiskali džamije in sloviti bazar. Na njem so nakupili spominke, tudi lesene piščali. A niso vedeli, da je v Iraku epidemija črnih koz – iraške oblasti so to prikrivale. Iz ekonomskih razlogov – bale so se, da bi »zaprtje« Iraka povzročilo prehudo gospodarsko škodo ter nepredvidljive socialne in politične napetosti. Črne koze (alias variola vera, alias »velike boginje«), ki so v 20. stoletju pobile pol milijarde ljudi, se prenašajo kapljično, z dotikom dveh kož ali sluznic in prek aerosola, pa tudi prek predmetov, ki jih je uporabljal pacient. Recimo – prek piščali.

Protest kot umetnost

Od leta 2020 do 2022, vse tja do zadnjih parlamentarnih volitev, smo tisoči protestirali na kolesih, peš, celo v avtomobilih. Protestirali smo za padec vlade Janeza Janše, vse dokler ni prišel čas volitev in je Janša padel. Sto pet petkovih protestov s tisoči udeležencev je k temu izdatno in ljubeče pripomoglo. Zdaj je razstava o teh dogodkih na ogled tistim, ki smo bili ob petkih na ulicah slovenskih mest, in tistim, ki niso bili. Prav v času našega obiska razstave v od zoba časa načeti ljubljanski Palači Cukrarna so skušali zagovorniki Janeza Janše uničiti enega od razstavnih eksponatov na fasadi, saj je tudi ta del razstave, s kolesi, znakom protestov, in številnimi drugimi artikli, ki se jih še dobro spominjamo iz preteklih let. Vandalizem je jasen znak, kako živa je ta zgodba še danes.

Radikalno je verjeti

Za Caravaggievi upodobitvi motiva nejevernega Tomaža z začetka 17. stoletja vidimo štiri osebe – Jezusa in tri apostole, poleg Tomaža najverjetneje še Petra in Janeza Evangelista. Tomaž, nevernik, je z izjemno natančnostjo naslikan v neuglednem, raztrganem oblačilu in s črno umazanijo za nohti. Z mojstrsko potezo in milino obraza upodobljeni Jezus se kopa v zlati svetlobi, trdno se oklepa Tomaževe roke in njegov iztegnjeni prst vodi do odprte rane na svojem delno razkritem telesu. Veliki baročni mojster Caravaggio je s svojevrstnim realizmom, spretnim igranjem s svetlobo in senco ter dih jemajočo dramatičnostjo upodobil ključni trenutek, ko Tomaž prst zarije v režo v koži in se dotakne Jezusovega mesa. Njegovo čelo se nagrbanči od surovih čustev, oči se mu razširijo od osuplosti in presunjenosti. Obličje mu obsije Jezusova svetloba. Zdaj verjame. Toda ali se je ta prizor, otipljivi dokaz Jezusovega telesnega vstajenja, sploh zgodil?