• Matic Gorenc

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Družba

    Iz pisarn v stanovanja

    Pred letom dni je evropska komisija podpisala dogovor z Belgijo, da bo država od komisije odkupila 23 poslovnih stavb v evropski četrti v Bruslju, kjer so vse najpomembnejše evropske institucije. Približno 25 odstotkov pisarniških površin bodo preuredili v stanovanja in s tem zagotovili okoli 75 tisoč kvadratnih metrov novih stanovanjskih površin. Leta 2024 je bila povprečna velikost najetega stanovanja v Belgiji 97 kvadratnih metrov, to pomeni, da bo ta projekt ustvaril 773 povprečnih belgijskih stanovanj, in če bo šlo vse po načrtih, se bodo prvi stanovalci vanje vselili leta 2028. Belgijska država bo v to vložila dve milijardi evrov, s tem zneskom bo poravnala stroške nakupa in prenove stavb ter spremembe njihove namembnosti. Vodje projekta v Bruslju si želijo, da bi tako hkrati oživili evropsko četrt, ki zdaj ob koncih tedna in med prazniki deluje kot mesto duhov, saj so tam samo pisarne, redkokdo pa v njej živi. Belgija ima sicer že dolgo zgodovino preurejanja starih, nezaželenih pisarniških prostorov v stanovanja, rešitev pa se je izkazala za kar uspešno.

  • Cena miru

    Že nekaj časa velja, da bo srečanje 32 članic Nata v Haagu zadnji teden junija 2025 prelomno. Svet se vse bolj približuje tretji svetovni vojni. Oblaki se gostijo, oborožitveni stampedo in vojni izdatki se povečujejo, vojni konflikti se stopnjujejo. Vse bliže so spopadi velikih sil, porazdeljene so tudi vloge sovražnih sil osi. ZDA so v središču teh dogajanj. V Washingtonu že dolgo načrtujejo veliki spopad za omajano prevlado sveta, nepredvidljivi Trump je zgolj predvidljiv zaključek tega procesa. Toda vojne se nikoli ne končajo, kot so načrtovane. ZDA bodo v njih dokončno izgubile hegemonistično pozicijo, Evropa bo ponovno doživela usodo razpadajoče celine. Ekonomske posledice oborožitvene tekme so vedno kratkoročna prevara, stroški vojn so vedno večji od koristi miroljubne koeksistence držav. Toda o tej ekonomski soodvisnosti nihče več ne govori. Politično-ekonomski partnerji so se iz ekonomskih konkurentov prelevili v politične nasprotnike in vojaške sovražnike. Žrtvovanje masla za topove se zdi neizbežno.

  • N'toko

    N'toko

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Žive meje

    Osnove

    »Lastniki kapitala ne ustvarjajo nobene vrednosti.«Poskusite izreči ta stavek v kateremkoli slovenskem okolju, pa vas bodo gledali, kot da ste padli z lune. Zveneli boste kot zanikovalci holokavsta ali flat-eartherji, odtujeni od realnega sveta. V Sloveniji smo se skozi desetletja tako globinsko prepojili s kapitalistično propagando, tolikokrat smo slišali Pečečnikove zgodbe o pogumu podjetnikov in pipistrelovske grožnje z begom kapitala, da smo povsem izgubili sposobnost razumevanja ekonomskih osnov. Obveljalo je prepričanje, da lastniki »iz nič« ustvarjajo delovna mesta in blaginjo. Nobenega dvoma torej ni o tem, da vsi dobički pripadajo njim, ki so vložili »svoj denar«, ki so torej »tvegali«, da bi nam ubogim nevednežem prinesli službe. Podelili smo jim celo svetniški naziv »delodajalci«, spletni marketing pa jim pravi »ustvarjalci« (creators ali makers). Nič čudnega, da pri iskanju novih proračunskih virov redko slišimo predloge za višjo obdavčitev kapitala in se namesto tega ves čas pogovarjamo o razbremenitvah in spodbudah za premožne. Ti presežki so vendarle njihov lasten dosežek.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Kolumna

    Zid

    Če je že vsak posameznik sestavljen iz dveh delov, sebičnega in solidarnega, ni čudno, da se na dva ali več polov rade razdelijo družbe. Polarizacija je lahko produktivna in spodbuja razvoj; če je pretirana, pa družbo omrtviči in obnori, v skrajnem primeru pa potisne v državljansko vojno.

  • Vanja Pirc

    20. 6. 2025  |  Mladina 25  |  Družba

    Vrtec kot domačija

    V zadnjih letih je kar nekaj slovenskih javnih vrtcev, ki so po dolgoletnem delovanju v pretesnih in dotrajanih objektih dobili nove ali prenovljene, vsekakor pa večje, sodobnejše prostore, pritegnilo pozornost arhitekturne stroke, pa tudi širše javnosti. Pred dobrim desetletjem je precej zanimanja, na primer, požela nova enota ljubljanskega vrtca Pedenjped v Kašlju, na obrobju prestolnice, ki je – predvsem zaradi kaotične okoliške zazidave, prometne ceste in industrijskega tira – zasnovana krožno, v svojem jedru pa ima tudi krožni atrij za druženje in igro. Druga enota istega vrtca v Dobrunjah je očarala s temeljito prenovo, sploh z novim prizidkom, ki je premišljeno nadgradil prvotno arhitekturo Jožeta Dobrina, enega od pionirjev povojne gradnje vrtcev. »Projekt je umirjen, razumen in lep. To je dobra arhitektura,« so leta 2022 zapisali v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije ter projektu namenili priznanje zlati svinčnik. Obilo zanimanja je požela tudi novogradnja vrtca Kočevje oziroma njegove enote Čebelica, ki je oživila nekoč degradirano zemljišče sredi mesta na jugu države. Prejela je več nagrad, leta 2023 celo Plečnikovo medaljo, najvišje nacionalno priznanje v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila. Povsem enako nagrado, Plečnikovo medaljo, pa je maja letos prejel še en vrtec. To je vrtec Bohinj, prav tako močno izstopajoča vrtčevska novogradnja – hkrati pa v okolju, v katerega je umeščena, namerno neizstopajoča, saj je njen čar prav v tem, da so snovalci navdih zanjo črpali v bohinjskem prostoru in njegovi arhitekturi.

  • Uredništvo

    20. 6. 2025  |  Družba

    Kako zahtevna naj bo šola?

    "Vprašanje, kako zahtevna naj bo šola, je že dolga leta eno najbolj intrigantnih vprašanj v šolstvu, nanj pa je še vedno slišati diametralno nasprotne odgovore. Medtem ko raziskave in učitelji na vseh stopnjah izobraževanja opažajo izrazito poslabšanje zmožnosti branja in razumevanja, zlasti daljših besedil, ter posledično okrnjeno sposobnost upovedovanja oziroma pisanja, je po drugi strani slišati, da šolarje v eri interneta po nepotrebnem zasuvajo z utrujajočimi podrobnostmi, ki da so le klik stran. Drži oboje, toda ob tem je nesporno, da bi morebitno zniževanje standardov znanja na dolgi rok vodilo v kognitivno osiromašenje ne le posameznikov, temveč družbe v celoti."

  • STA

    20. 6. 2025  |  Svet

    Novi iranski napadi na Izrael

    Iz Izraela so danes popoldne poročali o novih iranskih raketnih napadih, v katerih je bilo ranjenih več ljudi. V pristaniškem mestu Haifa je bilo po navedbah reševalcev ranjenih 17 ljudi. Iran je medtem Izrael obtožil za tretji napad na bolnišnico.

  • Uredništvo

    20. 6. 2025  |  Družba

    »Podnebne spremembe so nevojaški vir ogrožanja naše varnosti«

    "Žalostno je, da pravzaprav več govorimo o tem, kako se bomo bojevali in se zaščitili pred nekim nevidnim sovražnikom. Sovražnika, ki ga imamo že v sobi, pa ne jemljemo dovolj resno. Podnebne spremembe so nevojaški vir ogrožanja naše varnosti, v skrajnem primeru, ko bo šlo za vodo in hrano, pa lahko postanejo nov vzrok za vojaške spopade."

  • Uredništvo

    18. 6. 2025  |  Politika

    Naslovnica nove Mladine / SVET NORCEV

    V petek, 20. junija, izide nova Mladina! V 25. letošnji številki, ki bo na voljo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani, opozarjamo, da živimo v svetu norcev. Med slednjimi so se uresničile sanje izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja. Zakaj? Preberite v novi Mladini!

  • Beti Trtorebro

    19. 6. 2025  |  Politika

    Janez Janša / »Ne zafrkavajte se z Izraelom«

    Iran je vendarle za Janeza Janšo in stranko SDS že dolgo malopridna država. Leta 2017 so ovadili banko NLB, ker je poslovala z iranskimi klienti, četudi to ni bilo prepovedano nikjer v Evropi, le ZDA ni bilo po godu. Glede Gaze zahodni politiki še malo cincajo, ampak tudi tu bodo kmalu sledili našemu odličnemu vojaškemu strategu in brez pomislekov podprli Izrael: zlom za zlom, oko za oko, zob za zob*. Tako piše v Mojzesovi postavi. Pravična kazen za sovražnike izvoljenega ljudstva. Janez bi to lajkal. Kaj naj na to porečemo zadrti mirovniki? Naš prerok Jezus pravi: »Slišali ste, da je bilo rečeno: ‚Oko za oko in zob za zob.‘ Jaz pa vam pravim: ne upirajte se hudobnežu, ampak če ti kdo dá klofuto po desnem licu, mu nastavi še drugo.«

  • Uredništvo

    19. 6. 2025  |  Svet

    »Možnost, da se ZDA vključijo v napad na Iran, je zelo velika«

    "Vedeti je treba, da so ZDA že vključene v vse, kar je povezano z Iranom. Kot vidimo, se strateška orožja približujejo Iranu, ga počasi obkrožajo. Tako da možnost, da se Amerika neposredno vključi v vojaške spopade, je po mojem mnenju zelo velika."

  • STA

    19. 6. 2025  |  Svet

    Trump naj bi odobril načrte za napad na Iran

    Ameriški predsednik Donald Trump je v torek zvečer odobril načrte za napad na Iran, a dokončne odločitve o tem še ni sprejel, ob sklicevanju na neimenovane uradnike poročajo ameriški mediji. Po navedbah virov je Trump zadržal odločitev o napadu v primeru, da bo Teheran pristal na opustitev svojega jedrskega programa.

  • Uredništvo

    18. 6. 2025  |  Politika

    »Slovenija velja za precej radikalno državo znotraj EU«

    "Na osebni ravni bi se lahko takoj strinjala, zelo intenzivno proučujemo vse vidike, kdaj bi bilo treba pristopiti k tožbi. Čas imamo do konca januarja prihodnje leto. Treba je sestaviti argumente, ki so nadgradnja primeru na sodišču. Naši pravniki so v navezi s pravnimi svetovalci v Španiji, tudi na Irskem, kjer so to že napovedali, tako da bi lahko, ko se bomo pridružili, če bo takšna odločitev vlade in parlamenta, imeli dodatne argumente, ki so potrebni za vstop v postopek. To smo naredili v primeru Mjanmara. Vedno izkazujemo polno podporo delu mednarodnih sodišč."

  • STA

    19. 6. 2025  |  Svet

    Ukrajina / »Čas je, da ukrepamo in Rusijo prisilimo k miru«

    Minilo je natanko 100 dni, odkar je Ukrajina brezpogojno sprejela mirovni predlog ZDA, da se spopadi zaustavijo in nadaljujemo z resničnim mirovnim procesom, je danes sporočil ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Ocenil je, da je treba Rusijo prisiliti k miru, saj ne upošteva prizadevanj ZDA za končanje vojne.

  • Uredništvo

    18. 6. 2025  |  Svet

    »Trenutno vsi vektorji kažejo v smeri poglabljanja vojne«

    "Žal se moram strinjati z vami, da trenutno vsi vektorji kažejo v smeri poglabljanja te vojne. Zelo nevarna in verjetna je tudi njena širitev, kar se tiče regionalnih pritiskov. Tudi vsaka vojaška operacija se na koncu konča s sporazumom, z diplomatskim delovanjem. Diplomatsko delovanje je nujno potrebno in v tem primeru bomo zelo verjetno prišli ponovno do tistega starega vprašanja, do katerega vedno pridemo, ko govorimo o Bližnjem vzhodu. To je vprašanje rešitve dveh držav in tukaj je zelo veliko dela za diplomate, tako zdaj kot tudi v prihodnosti. Žal bi rešitev lahko mogoče kdaj že dosegli. Upam, da bo posebej Združenim državam uspelo ujeti ta trenutek in izkoristiti. Evropska unija, ki pa se v tem primeru lahko pogovarja in z Iranom in z Izraelom, pa lahko tudi tukaj odigra neko malo pomembnejšo vlogo."

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    Trump / »Morda bom to storil, morda pa ne. Nihče ne ve, kaj bom storil.«

    Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da mu je potrpljenje glede Irana pošlo. Islamsko republiko je zopet pozval k brezpogojni predaji, ki pa jo v Teheranu zavračajo. Povedal je tudi, da se še ni odločil glede vojaškega posredovanja v konfliktu med Iranom in Izraelom, češ da bo to morda storil, morda pa ne.

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    13. 6. 2025  |  Mladina 24  |  Hrvaška

    Moralni zlom

    Od nekdaj je tako. Tiste, ki prvi zakikirikajo, ljudje zavračajo, to so prezrti prinašalci slabih novic, izdajalci skupne stvari, zanikovalci pomembnosti nacije. Ko smo bili pri Feral Tribunu eni redkih, ki so poročali o hrvaških vojnih zločinih takoj, ko so se zgodili, smo doživeli marsikaj – od politikov na oblasti in od večine medijev, ki so jim bili vdani, saj takrat neodvisnih medijev tako rekoč ni bilo. Od groženj in izsiljevanja do preganjanja, vse z namenom zastraševanja zaradi razkrivanja resnice o hrvaških zločinih, vojskovanju v Bosni, taboriščih … Govorjenje resnice je v vojnem času – čeprav je tudi v tako imenovanem miru komaj kaj bolje – sovražna dejavnost, ki jo je treba v imenu propagande in kolektivne podpore naši stvari zatreti z vsemi sredstvi.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    »To vodi svet proti jedrski katastrofi«

    Rusija je v torek kritizirala Izrael zaradi napadov na Iran, zlasti na jedrsko infrastrukturo, kar po navedbah Moskve "vodi svet proti jedrski katastrofi". Do Izraela je bila kritična tudi Turčija. Premier Benjamin Netanjahu predstavlja največjo grožnjo za varnost na Bližnjem vzhodu, je menil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

  • Uredništvo

    17. 6. 2025  |  Politika

    »Če bomo volivci Janši dopustili, bo prevzel oblast kot diktator družbe«

    "Sprava pomeni temeljno pripravljenost na sodelovanje vseh in vsakogar, ne glede na versko, ideološko, politično prepričanje posameznikov. Kako drugače bi potekal upor Slovencev proti okupatorjem, če bi bili spravljeni med seboj in bi skupno sodelovali v boju z njimi? Koliko trpljenja bi bilo manj, koliko manj tragedij in vojnih žrtev, da o povojnih sploh ne govorim. In kako je danes?"

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    »Rusija je grožnja svetovni varnosti, vendar nima možnosti za uspeh«  

    Rusija je grožnja svetovni varnosti, vendar nima možnosti za uspeh, če bodo države članice Nata ostale enotne, je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. V razpravi pred vrhom Nata, ki bo prihodnji teden v Haagu, je pozvala tudi k povečanju obrambnih izdatkov.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    Grenlandija odslej pod severnoameriškim poveljstvom vojske ZDA

    Pentagon je v torek ozemlje Grenlandije premestil iz pristojnosti evropskega poveljstva v pristojnost severnoameriškega poveljstva vojske ZDA. Poteza sledi večkrat izraženi želji predsednika ZDA po priključitvi tega danskega avtonomnega arktičnega ozemlja.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    Pospešena evakuacija tujih državljanov

    Zaradi vsakodnevnega obstreljevanja med Iranom in Izraelom poteka pospešena evakuacija tujih državljanov. Obenem je Izrael začel vračati svoje državljane, ki se zaradi ustavitve komercialnih letov niso mogli vrniti v domovino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • 18. 6. 2025  |  Družba

    Kdo je najpogostejša tarča sovražnega govora?

    Danes zaznamujemo mednarodni dan boja proti sovražnemu govoru. Najpogostejša tarča sovražnega govora so najbolj marginalizirane družbene skupine, predvsem etnične, verske in spolne manjšine. Zakonodaja na tem področju je pomanjkljiva, opozarjajo strokovnjaki, zato pozivajo k preventivnim ukrepom, kot je ozaveščanje.

  • Uredništvo

    18. 6. 2025  |  Politika

    »Če bi vlada to sprejela, bi rešili marsikatero zagato«

    "Mi obravnavamo zadeve na lokalni ali državni ravni, statistično je na lokalni še več sivine oziroma manj prijav. Mi odločamo na podlagi prijav, dokazov, izpovedi prič. In v primeru javnih naročil opravimo svoje delo. Pogledamo tisto, kar je v naši pristojnosti. Ker pa ocenjujemo, da so javna naročila problematična, smo že lani predlagali predhodno regulacijo. To pomeni določitev meril in tehnične specifikacije javnega naročila, še preden se začne postopek. Tam obstaja možnost, da se ljudje dogovorijo, in mi si želimo, da bi bila ta faza bolj pregledna. Tudi ko smo predlagali to priporočilo za velike infrastrukturne projekte, smo zagovarjali, da morajo biti vse faze takšne. Če bi vlada to sprejela in dala v postopek, bi rešili marsikatero zagato, ker bo vse lahko bolj transparentno."

  • STA

    17. 6. 2025  |  Svet

    Zdravstveni sistem v Gazi se približuje robu propada

    Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozvala k nujni dostavi goriva v Gazo, saj v nasprotnem primeru bolnišnice v enklavi ne bodo mogle več delovati. Po besedah predstavnika WHO na palestinskih ozemljih Rika Peeperkorna je tamkajšnji zdravstveni sistem na robu propada, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    »Netanjahu je ponovno dokazal, da je sam največja grožnja za varnost v regiji«

    Rusija je v torek kritizirala Izrael zaradi napadov na Iran, zlasti na jedrsko infrastrukturo, kar po navedbah Moskve "vodi svet proti jedrski katastrofi". Do Izraela je bila kritična tudi Turčija. Premier Benjamin Netanjahu predstavlja največjo grožnjo za varnost na Bližnjem vzhodu, je menil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    Potni listi z oznako X označuje spolno identiteto, ki ni striktno moška (M) ali ženska (F)

    Ameriška zvezna sodnica je v torek vladi predsednika Donalda Trumpa odredila, da mora transspolnim Američanom ponovno začeti izdajati potne liste z oznako X, ki označuje spolno identiteto, ki ni striktno moška (M) ali ženska (F), poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • Uredništvo

    17. 6. 2025  |  Politika

    Raven politične kulture v Sloveniji

    "Miniziranje postopkov ni spodbudno sporočilo. Mi preverjamo vse, kar je v naši pristojnosti, naj bo primer težji ali lažji, kar je v boju proti korupciji težko oceniti. Ni vedno problematičen znesek.  Z leti se je izoblikoval neki modus operandi, kako z diskreditacijo, z minimaliziranjem ugotovitev, banaliziranjem institucije ali pa z ignoriranjem priporočil in ugotovitev preživiš in se s tem preprosto ne ukvarjaš. To kaže na raven politične kulture."

  • Tomaž Lavrič

    18. 6. 2025  |  Politika

    Milan Kučan o politični sredini

    »Ko je moj starejši otrok hodil v šolo in so se začeli učiti matematične množice, nisem zastopil tega, kaj je prazna množica. In dostikrat se mi zdi, da je ta govor o sredini prazna množica.«

    — Milan Kučan, prvi predsednik države, v oddaji Marcel na TV SLO 1 o politični sredini

  • STA

    18. 6. 2025  |  Svet

    Dodatnih 90 dni / Trump znova podaljšal rok za prodajo TikToka

    Ameriški predsednik Donald Trump bo ta teden tretjič podaljšal rok za prodajo družbenega omrežja TikTok nekitajskemu kupcu, je v torek sporočila Bela hiša. Novo podaljšanje daje kitajskemu podjetju ByteDance še 90 dni za prodajo izredno priljubljene aplikacije.