• DK, STA

    13. 9. 2021  |  Politika

    Slovenka imenovana na pomemben položaj pri Združenih narodih

    Predsednik 76. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov Abdula Šahid je na položaj svoje posebne svetovalke imenoval nekdanjo veleposlanico Slovenije pri ZN Darjo Bavdaž Kuret. Gre za drugi najvišji položaj slovenskega predstavnika pri ZN, potem ko je Danilo Türk od leta 2000 do 2005 zasedal položaj pomočnika Generalnega sekretarja za politične zadeve.

  • STA

    12. 9. 2021  |  Svet

    »Zelena« županja Pariza bo kandidirala za predsednico države

    Pariška županja Anne Hidalgo je danes oznanila, da se bo potegovala za kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo v Franciji prihodnje leto. V predsedniški boj se je danes podala tudi voditeljica skrajne desnice Marine Le Pen.

  • DK, STA

    13. 9. 2021  |  Politika

    Severna Koreja naj bi preizkusila »strateško orožje velikega pomena«

    Minuli konec tedna je Severna Koreja preizkusila novo vodeno raketo dolgega dosega, je poročala državna tiskovna agencija KCNA in dodala, da gre za "strateško orožje velikega pomena". Testne izstrelitve sopotekale minulo soboto in nedeljo. Rakete naj bi ob kroženju nad Severno Korejo in njenim morjem preletele 1500 kilometrov.

  • DK, STA

    13. 9. 2021  |  Politika

    Meh: »Strošek testiranja zaposlenih ne bi smel biti breme delodajalcev«

    "Vlada je gotovo premislila, kako se bo izvajal novi odlok o izpolnjevanju pogoja PCT, sprejet v soboto," je za STA dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. Poudarja pa, da strošek testiranja zaposlenih ne bi smel biti breme delodajalcev.

  • DK, STA

    13. 9. 2021  |  Svet

    V bogatih državah do konca leta 1,2 milijarde odvečnih odmerkov cepiv

    V zahodnih državah je samo v tem tednu na voljo 500 milijonov odmerkov cepiv proti covidu-19, ki jih te države ne potrebujejo in bi jih lahko donirale revnejšim državam, a jih večino, kar 360 milijonov, ne nameravajo. Do konca leta bo na voljo že 1,2 milijarde odmerkov, od tega jih države 1,06 milijarde zaenkrat ne nameravajo donirati.

  • DK, STA

    13. 9. 2021  |  Svet

    Rekordno število ubitih okoljskih aktivistov

    Po letu 2019, ko je bilo ubitih najmanj 212 aktivistov, je lansko leto je postreglo z novim žalostnim rekordom. Po poročanju BBC je skoraj tretjina umorov povezana z izkoriščanjem naravnih virov, kot so gozdarstvo, rudarjenje, kmetijstvo velikega obsega in hidroelektrarne.

  • Uredništvo

    13. 9. 2021  |  Kultura

    Vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o njihovi vrednosti

    V GalerijiGallery v Ljubljani bodo 14. septembra ob 19. uri odprli razstavo Adrijana Praznika z naslovom Ponovitev. Gre za tretjo v nizu razstav, ki naslavljajo vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o vrednosti in o pozicioniranju le-teh znotraj umetnostnega sistema.

  • Upokojenci že iščejo novo stranko

    Stranka DeSUS se še dalje sesuva in razpada na prafaktorje, njen predsednik je čez noč izgubil 250 članov, ki so kolektivno prestopili k prezadovoljni gostiteljici Alenki Bratušek. Nepričakovano dogajanje, ne toliko po dejanjih, ampak po obsegu vpletenih, bi lahko šteli za manjši tektonski premik v strukturi članstva obeh strank, DeSUS in SAB, zelo verjetno pa bodo sledili še novi pobegi. Se pred nami že izrisuje nova strankarska konstelacija sil, odločilna za prihajajoče volitve? Bi lahko opisana fluktuacija članov že pomenila, da se upokojenski stranki še bolj oddaljuje vstop v parlament, Bratušek pa je lahko končno v pričakovanjih bolj pomirjena? In kako razumeti dogajanje v stranki upokojencev, kdo je zanj odgovoren?

  • STA

    11. 9. 2021  |  Politika

    Od srede PCT obvezen za vse zaposlene in uporabnike storitev

    Vlada je na današnji dopisni seji sklenila zaostriti ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. S 15. septembrom bo pogoj PCT z redkimi izjemami obvezen za vse zaposlene in uporabnike storitev, zaščitne maske pa bodo morali nositi vsi v zaprtih javnih prostorih in tudi na prostem, če ni mogoče zagotoviti ustrezne razdalje.

  • IK, STA

    11. 9. 2021  |  Kultura

    »Tudi književnost koroških Slovencev, napisana v materinščini, je del avstrijske književnosti«

    V jami Vilenica so na predvečer sklepa 36. festivala Vilenica avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju podelili vilenico. Ob prejemu nagrade iz rok predsednika pisateljskega društva Dušana Merca je povedal, da do 17. leta ni vedel za slovensko manjšino, ker se o njej ni govorilo, da pa je pozneje cenil slovenske kolege in se za njih tudi zavzel.

  • IK, STA

    11. 9. 2021  |  Kultura

    Beneški zlati lev filmu o mladi ženski, ki tvega zapor, ko poskuša narediti splav

    Zlatega leva za najboljši film na 78. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je prejel francoski film L'evenement (Dogodek) v režiji Audrey Diwan. Srebrni lev, velika nagrada žirije, pa je na nocojšnji podelitvi pripadla italijanskemu filmu E' stata la mano di Dio v režiji Paola Sorrentina.

  • Uredništvo

    12. 9. 2021  |  Družba

    »Značilnost dolgega covida je cikličnost«

    "Trenutno živim radikalno drugače življenje, zaprta sem v svoje stanovanje, dvakrat sem cepljena, imam 132-krat več protiteles, kot je minimum, počutim sem kot teflonska. V tej izkušnji, ko sem se dvakrat okužila, kljub temu, da sem res skrbela za vse, je pustila močno psihološko sled na meni. Fizično ne morem biti aktivna, zdaj se jih tudi malo bojim. Pred pandemijo bi se dobila nekje zunaj in se pogovarjala, zdaj pa niti ne pomislim, da bi vas povabila v dom. Značilnost dolgega covida je cikličnost. En dan si lahko super, naslednji dan pa te položi in ne moreš v službo. Kako to razložiti delodajalcu? To pomeni reorganizacijo delovnega okolja. To me razburja. Ne v Veliki Britaniji, ne v Sloveniji se v tem ne pogovarjamo."

  • Uredništvo

    12. 9. 2021  |  Politika

    »Gospe Kustec ne bo nihče pogrešal«

    "Dejstvo je, da je gospa Kustec na to funkcijo prišla popolnoma nepripravljena, ne da bi kaj vedela o šolstvu, vrtcih, visokem šolstvu. Ker niti kompetenten minister ne obvlada celotnega področja, mora nastaviti kompetentne državne sekretarje in direktorje direktoratov. Tudi tu je Kustečevi spodletelo. Predstavnika za tisk in dva izjemno kompetentna strokovnjaka – državnega sekretarja za znanost in visoko šolstvo ter direktorico direktorata za visoko šolstvo – je odslovila kar po elektronski pošti, kar kaže najmanj na njeno nesposobnost za osebno komunikacijo. Od osamosvojitve dalje nismo imeli najbolj kompetentnih ministrov in ministric za šolstvo. Izjema je Slavko Gaber, ki je bil strokovnjak, poznal je področje in se obdal z ekipo sposobnih ljudi. Potem je šlo samo navzdol. Gospe Kustec, o tem sem prepričan, na mestu, ki ga zaseda, ne bo nihče pogrešal."

  • Uredništvo

    13. 9. 2021  |  Kultura

    Problematika spolov

    V Mestni galeriji Ljubljana bodo 16. septembra ob 19. uri odprli razstavo LGBTIQ+ z naslovom Naj bo Kvir!. Gre za obsežen pregled ustvarjanja, ki je povezano s problematiko spolov. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost. Na odprtju bo izveden Buto plesni performans (Jernej Škof: Srečevanja, vrzeli in sledi; glasba: Maja Pahor).  Avtor razstave: Brane Mozetič, kustos razstave: dr. Sarival Sosič.

  • Uredništvo

    12. 9. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #82

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Sare Nuše Golob Grabner iz skupinske zbirke Antologije psevdopoetov Milimeter in pol.

  • Neonacisti gojijo več politične kulture kot vlada

    Znameniti Urban Purgar, o njem se že skoraj krivično pogovarjamo kot o ikoni neonacističnih rumenih jopičev pri nas, saj vendar ni edini, dlje pa se ne potrudimo raziskati, je nepričakovano odstopil s funkcije predsednika Društva za promocijo tradicionalnih vrednot.

  • Beti Trtorebro

    11. 9. 2021  |  Politika

    Janez ni fašist!

    Ni res, da je Janez fašist. Janez je bil od rane mladosti antifašist. Kot član pohodne brigade Ljube Šercerja je v čast partizanske zmage nad domačimi fašisti (leta 1943) marširal na Turjak. Slava mu!

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Saj veste, da so nas prepustili virusu?

    Pravila vedenja v epidemiji so v tem trenutku v Sloveniji nasprotujoča si, nejasna, nelogična, nihče se več ne znajde. Zdi se kot nekakšna stihija, ki je nastala po naključju, po spletu okoliščin. Vendar ne gre za splet okoliščin. Dejansko so odgovorni na čelu s predsednikom vlade – sam predsednik vlade celo užaljeno – dvignili roke. Češ, dali smo vam cepivo, niste se množično cepili, čeprav smo vas pol leta prepričevali, naredili smo torej svoje, zdaj bo, kar bo. To potrjujejo različna dejstva. Da na primer vlada sploh ne omenja več sugestij strokovne skupine, njeni predlogi in mnenja dejansko nimajo nobene teže več. Tiskovnih konferenc, na katerih bi razlagali stanje in ukrepe, sploh ni več. Predsednik vlade govori, da ne bomo več ustavljali življenja, čeprav bi bilo z vidika boja zoper epidemije bolje, če bi ravnal nasprotno. Šolnike, učence in dijake so z novim šolskim letom dobesedno vrgli v vodo, pravila so nelogična in nezadostna, testiranje je v šolskem sistemu dejansko zgolj navidezno, nadzor okužb so prenesli z NIJZ na učitelje, otroci iz različnih razredov se še vedno mešajo, čeprav so pretežno necepljeni.

  • Jure Trampuš

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Kaznovanje

    Prejšnji petek so se, kot že veliko petkov prej, v Ljubljani zbrali kolesarji. To počnejo že leto in pol, praktično od trenutka, ko je bila marca lani ustoličena Janševa vlada. Tokrat se je manifestacija začela na Trgu republike s spominom na upor v Marezigah, kjer so se pred 100 leti Primorci spopadli s skvadristi. Ti so na dan volitev, maja 1921, prišli v slovensko vas izzvat nerede, vnel se je spopad, v njem je umrlo več ljudi. Upor v Marezigah in barikade, ki so jih isti dan postavili domačini v Ospu, pomenijo prvi resni spopad s porajajočim se italijanskim fašizmom.

  • Uredništvo

    11. 9. 2021  |  Politika

    »Ker smo jim hoteli vsiliti demokracijo, smo dobili nekaj še hujšega od Vietnama«

    "To je bila še ena tistih situacij, ko so Američani, še posebej predsednik George W. Bush, preprosto vse narobe razumeli. Vse. Ni dojel, zakaj je bil napaden New York, ni dojel, zakaj je bil napaden Pentagon … Za Busha in vse tiste imbecile na desni je bilo celotno bistvo napada, da so "tisti" ljudje sovražili našo svobodo. In nikdar ni razumel, da to ni tisto, za kar je šlo."

  • Uredništvo

    11. 9. 2021  |  Družba

    »Smešno je gledati možate desničarje, ki se bolj kot vsega bojijo občutljivih mladih«

    "Pred 15 leti je bil vrhunec liberalizma zahteva poroke za istospolne pare, vrhunec konservatizma pa ideja, da bi še malo znižali delavske plače in pravice. Danes najnaprednejše ideje liberalizma zahtevajo trajnostno ekonomijo, delegitimacijo kopičenja bogastva in lokalno akcijo za odpravo globalnih neenakosti. Konservativci v pomanjkanju politično-ekonomske vizije odgovarjajo s sovraštvom do 'ideologije LGBT' ter se bojijo kulture brisanja in tujcev, ki si pot v boljše življenje utirajo skozi Slovenijo. Njihov fokus je, ironično, zdrsnil s starih komunistov na mlade socialiste in njihovo senzibiliteto, ki je materializmu in povzpetništvu tranzicijskih generacij seveda tuja. Smešno je gledati možate in robate desničarje, ki zagovarjajo oboroževanje in vojsko, kako se bolj kot vsega bojijo nežnih in občutljivih mladih, ki zagovarjajo skrb za drugega in solidarnost."

  • Damjana Kolar

    11. 9. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Divja Slovenija

    V Kinodvoru Ljubljana je na ogled novi film Mateja Vraniča Divja Slovenija, čudovit dokumentarni prelet skozi bogastvo naravnega okolja v Sloveniji. Filmu dajejo poseben pečat izjemno redko videni prizori v naravi.

  • Uredništvo

    11. 9. 2021  |  Kultura

    Slovenski filmi v Rimu

    Osrednja kinodvorana v Rimu Casa del cinema bo konec tedna ponudila nabor slovenskih filmov pod naslovom Slovenski film - blizu in daleč. Med drugim bodo prikazali prvenec Darka Štanteta Posledice, dokumentarec Playing Men režiserja Matjaža Ivanišina, Ne pozabi dihati režiserja Martina Turka in restavrirano klasiko Franceta Štiglica Dolina miru.

  • Peter Petrovčič

    10. 9. 2021  |  Politika

    Evropski poslanci prihajajo v Slovenijo

    Se še spomnite (tragi)komedije z zaslišanjem Janeza Janše na odboru državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve evropskega parlamenta prek video povezave, na kateri je slovenski premier najprej vrtel propagandni video, potem pa vstal in zapustil dogodek? No, zdaj evropski poslanci, točneje 14-članska delegacija omenjenega odbora, prihaja v Slovenijo. Med 13. in 15. oktobrom se bodo v Sloveniji na temo vladavine prava in svobode medijev sestali z več kot tridesetimi najvišjimi političnimi in drugimi funkcionarji in predstavniki civilne družbe. Zaslišan, tokrat v živo, bo tudi Janez Janša.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Družba

    »Vlada, ko določa prioritete v epidemiji, nima prostih rok, pač pa mora upoštevati ustavo«

    Vlada je v zadnjem letu in pol večkrat kršila ustavo, še večkrat zakonodajo, za sodne odločbe, ki jo opozarjajo na to, pa se ne zmeni preveč. Protiustavni posegi v človekove pravice, nezakonite kadrovske menjave na najvišjih položajih, presojanje primernosti tožilcev in sodnikov glede na njihove odločitve v zadevah, ki se nanašajo na največjo vladno stranko … O vsem tem in o posledicah takšnega načina delovanja vlade ter tudi državnega zbora in predsednika republike, smo se pogovarjali s Samom Bardutzkim, predstojnikom katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti.

  • Borut Mekina

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Šest prašičev za osamosvojitelje

    V skladu s tradicijo, ki jo je zahodna civilizacija prevzela od starih Grkov, naj bi bilo najvišje na lestvici človekovih vrlin opravljanje tako imenovanih junaških dejanj. Starogrška lestvica plemenitih dejanj ima neko logiko. Plemenitost ravnanja je denimo v obratnem sorazmerju s koristmi, ki jih človek pridobi v zameno za neko dejanje oziroma delovanje. Delo – fizično ali intelektualno – je bilo recimo v tej tradiciji vredno najmanj. Nekoč so bili sužnji tudi pisarji. Malce več je bilo vredno ustvarjanje, recimo kiparjenje ali pisanje pesmi. A težava s to dejavnostjo je bila, kot so opisovali grški filozofi, da za njo ostajajo materialne sledi. Kipar si pomaga s kamnom, pesnik ali pisatelj ubira bližnjice do slave z rabo papirja. Najbolj znan grški filozof Sokrat verjetno zaradi tega ni pisal, ampak je zgolj govoril.

  • Vasja Jager

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Šole se bodo zaprle same

    »Mi smo rekorderji predvsem z vidika okužb, hospitaliziranih glede na sposobnosti sistema, ki ga imamo. To je en del zgodbe. Drug del zgodbe, ki je pozitiven, pa je tudi to, da smo rekorderji z vidika sposobnosti in usposobljenosti izobraževanja na daljavo.« S temi besedami je v začetku januarja ministrica za šolstvo Simona Kustec v oddaji Studio City iskala opravičilo za polom vladnih politik za omejevanje koronavirusne bolezni, zaradi katerega so bili slovenski vrtci in šole zaprti večji del šolskega leta. Ter travmatizirane učence, dijake in starše prepričevala, da je že davno razbit kozarec še vedno na pol poln. In čeprav je ministrica sveto zatrjevala, da bo storila vse, da bodo v novem šolskem letu vzgojno-izobraževalni zavodi ostali odprti, je sistem po dobrem tednu že dodobra ohromljen, številni otroci in mladostniki pa doma. A to je le začetek.

  • Vojna proti ženskam

    Pred dvajsetimi leti je Al Kaida napadla Ameriko. Dve ugrabljeni potniški letali sta zrušili Svetovni trgovinski center, tretje je treščilo v Pentagon, četrto je strmoglavilo v Pensilvaniji. Napadalcev je bilo devetnajst: petnajst jih je bilo iz Savdske Arabije, dva sta bila iz Združenih arabskih emiratov, po eden pa iz Libanona in Egipta. Nobeden ni bil iz Afganistana. Afganistan, »pokopališče imperijev« (britanskega, sovjetskega), ki so ga obvladovali talibi, je le gostil Al Kaido in njenega vodjo, Osamo bin Ladna. Toda Amerika je mesec kasneje napadla prav Afganistan. Pošljimo jih nazaj v kameno dobo, so vpili ameriški šovinisti.

  • Jure Trampuš

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Družba nadzora

    Popolnoma jasno je, da tehnološki razvoj, algoritmi, piškotki, prepoznava obrazov, snemanje, analiziranje, strojno učenje, nagla rast različnih zbirk osebnih podatkov ožijo polje svobode, ožijo polje spoštovanja človekovih pravic, zasebnosti. Ravno zaradi tega so zahodne demokracije, ne pa recimo Kitajska, zelo stroge pri spoštovanju informacijske zasebnosti. Kar ni izrecno dovoljeno, je prepovedano. Veliko podatkov pomeni veliko moči in ta moč se tudi v demokratičnih družbah, spomnite se Edwarda Snowdna in ameriškega zakona o domovinski varnosti, lahko zlorabi.

  • Jure Trampuš

    10. 9. 2021  |  Mladina 36  |  Politika

    Ostalina preteklosti

    Pojdimo za hip nekaj desetletij v preteklost, v čas, ko je bil sedanji premier še mlad. Dejstva, da je kritika nevarna, se je zavedala tudi komunistična partija v socialistični Jugoslaviji, torej v državi z nedemokratičnim sistemom. Kazenski zakonik Jugoslavije (in Slovenije) je v svojem 133. členu, ljudsko poimenovanem verbalni delikt, predvideval, da se tisti, ki s pisano besedo, letakom, risbo, govorom ali kako drugače poziva ali ščuva k rušenju oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, ki skratka poziva k odporu proti odločitvi oblasti ali »ki s hudobnim namenom in neresnično prikazuje družbene in politične razmere«, kaznuje z zaporom od enega do desetih let.