Tito, Leljak in Salvini

Ustavno sodišče je do končne odločitve (ponovno) zadržalo odlok o preimenovanju Titove ceste v Radencih. Gre že za tretji poskus preimenovanja ulice v občini, ki jo vodi nekdanji, zaradi goljufij pravnomočno obsojeni poslovnež in ljubiteljski zgodovinar Roman Leljak.

Najbolje plačani menedžerji ne bodo plačevali manj socialnih prispevkov

»Gre za tragičen razplet,« je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak pripomnil ob tem, da je vlada iz zadnje različice predloga zakona o debirokratizaciji črtala uvedbo socialne kapice. Oziroma razvojne kapice, kot so jo preimenovala interesna združenja gospodarstva. Šlo je za predlog, ki bi odpravil veljavni solidarnostni sistem, saj bi se prispevki za socialno varnost po novem zaračunavali do 6000 evrov bruto plače, presežek nad tem zneskom pa bi bil razbremenjen prispevkov.

Urad za propagando

Urad vlade za komuniciranje (Ukom) že več kot 270 dni ne najde denarja za financiranje javne službe STA, njegov direktor Uroš Urbanija pa na veliko troši celo za najobskurnejše, a politično jasno profilirane projekte. Za primerjavo, Ukom je v prvih devetih mesecih leta 2019 potrošil 1,2 milijona evrov (brez upoštevanja stroškov STA), letos pa je Urbanija brez upoštevanja STA porabil že kar tri milijone evrov. Zakaj takšna razlika?

Vlado Miheljak

1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Dva leva

Dimnik

Ponedeljek je bil v znamenju Dimnika v Cankarjevem domu in dimnika v Trbovljah. Na videz, razen sovpadanja imen, prav nič, dejansko pa kar preveč skupnega. Božo Dimnik je v svojem slogu najel Gallusovo dvorano, da demonstrira svojo moč, svojo potentnost, svojo neobvladano bahavost. Kdor zares želi predstaviti knjigo, gre v kakšno knjigarno, akademsko kavarno, v klub ali drug prostor, da približa svoj dosežek ljubiteljem knjige in prijateljem. Ljudje, ki so prišli v Gallusovo dvorano, niso prijatelji, pogosto tudi ne prijatelji knjig, niso somišljeniki, ampak kvečjemu pajdaši. Dogodek v Cankarjevem domu je bil podaljšek predstav na jahti nekje v Dalmaciji. V osrednji kulturni hram je bil z jahte prinesen ves napuh, ki ga premore gostitelj in ki ga premorejo gostje. Ni problem vsak udeleženec posebej, problem so vsi skupaj in na kupu ter celofan, v katerega je bila predstava zavita. Če bi predstavo v CD želeli poimenovati, bi najbolj ustrezal naslov »Kaj nam pa morete«. Jara gospoda, ki se prepozna kot nedotakljiva, kot pomembnejša, imenitnejša, boljša od plebsa, ki se prebija iz meseca v mesec, ki težko dostopa do splošnih dobrin, ki jim jih izbrani in izbranci dostavljajo in se na posredovanju redijo. In to v Cankarjevem domu! Pravo onečaščenje Cankarjevega imena. Cankar bi se obračal v preranem grobu, če bi to videl. Kako že je napisal? »To je novica, ki ti jo sporočam iz domovine: dvojno prepričanje je rehabilitirano; sedlo je za mizo med druge čednosti in se redi. ... Ne moreš si misliti, kako se je ta čednost razširila. In po pravici! Lepo se da shajati z njo na svetu: poglej me!« Tako nekako.

Le ljubezen ali še kaj več?

Predsednik države Borut Pahor se je decembra 2019 z enim od govorov zameril danes štirim opozicijskim strankam – LMŠ, SD, Levici in SAB. Čeprav je bila manjšinska vlada Marjana Šarca ves čas na robu zloma, je od njih zahteval odločne korake, daljnosežnejše reforme, četudi bi to pomenilo padec vlade. Ta je kasneje, na drugačen način, tudi sledil. Pod pritiskom Levice se je Šarčeva koalicija odločila odpraviti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, zato se je od koalicije odmaknila stranka DeSUS, nato je odstopil finančni minister in čez nekaj dni še sam Šarec.

»Ograje bi postale stalne«

Sindikat policistov Slovenije je pred dnevi generalnega direktorja policije Antona Olaja v javnem pismu povprašal, ali namerava stopiti v bran policiji, policistkam in policistom in jih zavarovati pred ponavljajočimi se žalitvami, ki jih izreka notranji minister Aleš Hojs.

Naš zlati dečko

Mitja Okorn je ena od slovenskih zvezd, saj je najuspešnejši slovenski filmski režiser v tujini. V naših očeh je zvezda: najprej zato, ker je že leta uspešen na Poljskem, njegov prvi hollywoodski poskus se je kljub zvezdniški igralski zasedbi (Jaden Smith) sicer klavrno končal, a bolj zaradi slabega scenarija. Toda Okorn je prodoren človek, uspeva mu, kar ni še nikomur. Je pa res: Poljska je velika država s temu primerno veliko filmsko produkcijo in tam je delal precej več, kot bi sploh lahko v Sloveniji, tako da je tu zato videti še malo večja zvezda. Če bi poskusili najti primerjavo v nogometu, bi rekli, da je to nekaj takega, kot če bi igral pri frankfurtskem Eintrachtu. Eintracht Frankfurt je šesti na lestvici nemških klubov, ni pa razvpit.

Ni čas za smrt

Covid ni ustavil le življenja in kapitalizma, temveč tudi kino. Multipleksi so obtičali, ljudje so se razbežali, zaprti, temni prostori so postali tabu, filme so posvojile digitalne platforme. Vsi so se spraševali: ali bo kino sploh preživel? Kdo bo odgovoril na to vprašanje? Tenet? Ne. Hitri in drzni 9? Tudi ne. Kdo pa? Bolj ko so minevali meseci (in filmi), bolj so se vse oči upirale v eno ime in en film – ja, v Jamesa Bonda in Ni čas za smrt. Tej bondiadi, katere premiero so zaradi covida večkrat preložili, je pripadla vloga, ki jo je v športnem svetu odigrala nemška hobotnica z imenom Paul – napovedovala je rezultate nogometnih tekem. Napovedovala je prihodnost. Takšen jasnovidec naj bi bil film Ni čas za smrt (No Time to Die) – napovedal naj bi prihodnost kina. Če bo megahit, potem bo kino preživel. Če mu bo spodletelo, potem je s kinom konec.

Zakonska zveza istospolnih parov zdaj legalna v tridesetih državah

V nedeljo, 26. septembra 2021, so se Švicarji odločili, da želijo živeti v svobodni, odprti državi. S 64 odstotki glasov so na referendumu izglasovali legalizacijo porok istospolno usmerjenih – niti en kanton ni glasoval proti. Že lani je Švica s 63-odstotno podporo izglasovala zakon, s katerim je prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti. To je razkačilo najmočnejšo stranko v državi, desničarsko populistično Švicarsko ljudsko stranko (SVP oziroma UDC) – eden njenih članov je na primer cinično pripomnil, da »ne ve, ali bodo šale o gejih zdaj sploh še dovoljene«. Švicarska ljudska stranka je skupaj s Krščanskodemokratsko stranko in manjšo evangeličansko konservativno stranko UDF zahtevala referendum. Zakonodaja, ki bi izenačila status zakonske zveze med heteroseksualnimi in istospolnimi pari in slednjim omogočila tudi posvojitev otrok, je bila na mizi že decembra lani. A konservativni nasprotniki so zahtevali referendum in upali, da bodo sprejetje lahko preprečili. Zagnali so agresivno kampanjo »Ne poroki za vse!«, ki je med drugim prikazovala fotografije objokanih otrok, pospremljene s stavki »Otroci po naročilu? Recite ne poroki za vse!« ali pa »Ohranimo dobro počutje otrok! Recimo ne poroki za vse!«. V nadaljevanju pojasnjujejo, da poroka med moškim in žensko temelji na biologiji, kar pa še ne pomeni, da ne gre za diskriminacijo.

Nazaj v predavalnice!

Z začetkom meseca se v šolske klopi vračajo študenti. Da bi študij letos lahko potekal nemoteno, na posameznih univerzah in na šolskem ministrstvu stavijo predvsem na upoštevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), pa tudi na odločitev mladih, da se bodo, če tega še niso storili, cepili. V ta namen so na obeh največjih univerzah, v Ljubljani in Mariboru, vzpostavili posebna cepilna mesta za študente.

Janko Lorenci

1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Kolumna

Odštevanje v kletki

Mladost je naporno, a vedro korakanje v prihodnost, je veljalo nekoč in ne velja več. Vedrino je zamenjala tesnoba, pravi obsežna anketa v desetih različnih, razvitih in revnih državah, ki je merila predvsem razpoloženje mladih, kar zadeva stanje okolja. Povzemamo po Guardianu: štirje od desetih anketirancev se zaradi podnebne krize obotavljajo, da bi imeli otroke, šest od desetih jih je zaradi podnebnih sprememb skrajno zaskrbljenih. Tri četrtine mislijo, da je »prihodnost strašljiva«. Pri slabi polovici podnebne bojazni vplivajo na vsakodnevno življenje, dobra polovica se čuti izdana od starejših generacij in vlad.

Glifosat na zalogo

V Sloveniji je bilo lani prodanih 91,5 tone glifosata, enega od najspornejših sredstev za uničevanje plevela. »Glede na porast prodaje glifosata med letoma 2019 in 2020 lahko sklepamo, da so se sredstva na osnovi glifosata kupovala na zalogo,« podatke razlagajo na kmetijskem ministrstu in dodajajo, da je podobno dinamiko prodaje zaznati tudi pri drugih fitofarmacevtskih sredstvih, ki se »umikajo iz prodaje«.

dr. Bogomir Kovač

1. 10. 2021  |  Mladina 39  |  Ekonomija

Po nemških volitvah

Nemške državne parlamentarne volitve so vedno prvovrsten politični dogodek, tokrat še posebej. Nemško vprašanje je zakoličilo politično zgodovino Evrope v 20. stoletju, očitno bo enako usodno za njeno ekonomsko transformacijo v 21. stoletju. Toda volitve leta 2021 so prelomne zaradi drugih reči. Po šestnajstih letih se umika karizmatična Angela Merkel. Nemci si želijo sprememb, toda hkrati bi radi ohranili sedanji položaj. Politika status quo je bistvo slovitega merkelizma. Nova povolilna politična aritmetika možnih koalicij je široka, potrebne razvojne spremembe države so bolj določne. Socialni demokrati (SPD) se vračajo na politično prizorišče, dolgoletna zmagovita konservativna unija CDU/CSU je grdo izgubila. Očitno so Nemci bolj nezadovoljni s svojo državo kot drugi člani EU z Nemčijo. Zato bo nova vlada bolj zaposlena z reševanjem lastnih ekonomskih problemov kot s političnim utrjevanjem države na ravni EU.

Ljudje brez vsega

Bogoljub Dobrnik je dober. Res zelo dober. O tem navsezadnje govori že njegovo ime: ljubi boga in je dober. Prikladno, mar ne? Dobrnik je pripadnik višjega sloja in prepričan je, da je tam zunaj vse v najlepšem redu, da je vse manj krivic, da razlike med razredi sploh ne obstajajo. Čeprav si lahko privošči kakšno malenkost več kot drugi, je v resnici »navaden človek«, prijazen do svojih delavcev in služkinje (ta po njegovih besedah v resnici ni služkinja, pač pa »družinska prijateljica, ki ji finančno pomaga«), in ne razume, zakaj bi kdorkoli kar tako, načeloma, želel nesrečo drugim. Kljub temu se taki ljudje najdejo: na primer požigalci, ki se pod pretvezo, da potrebujejo prenočišče, priplazijo na podstrešja dobrih ljudi in jim iz ljubega miru požgejo hišo. Dobrnik ravno zaradi tega ne bi v hišo nikoli spustil nobenega razcapanega neznanca.

Jugofuturizem

V nedeljo dopoldne smo se sprehajali po razstaviščih ljubljanskega Grafičnega bienala, ki spada med naše kulturne prireditve z najdaljšo tradicijo in med mednarodno najbolj prepoznavne. Ena izmed obiskovalk vodenega ogleda v ljubljanskem parku Tivoli je zaradi očitne odsotnosti tradicionalnih grafik na razstavah na osrednjem prizorišču, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC), in v le streljaj oddaljeni Švicariji vodnico vprašala: »Zakaj se ta dogodek sploh še imenuje grafični bienale? Lahko bi bil preprosto ’bienale’.« Njena opazka ni daleč od resnice: Grafični bienale Ljubljana zdaj že tradicionalno zapostavlja klasično likovno grafiko in vsakič poskuša stopiti še (vsaj) en korak dlje v prihodnost. Ljubljanski grafični bienale je pravzaprav bienale sodobne umetnosti. Deal with it.