-
17. 1. 2022 | Svet
V Grčiji od danes obvezno cepljenje za starejše od 60 let
Od danes je v Grčiji obvezno cepljenje proti covidu-19 za vse, starejše od 60 let. Tisti, ki se ne bodo cepili, bodo morali plačati sto evrov kazni mesečno, poročajo tuje tiskovne agencije. Zbrani denar bodo namenili bolnišnicam.
-
17. 1. 2022 | Svet
Država po izbruhu vulkana in cunamiju odrezana od sveta
Otoška država Tonga je po sobotnem silovitem izbruhu podvodnega vulkana, ki je sprožil tudi cunami, še vedno odrezana od sveta. Še vedno ni znano, ali sta izbruh vulkana in cunami na otoku zahtevala smrtne žrtve ali poškodovane. Avstralija in Nova Zelandija sta sicer nad Tongo poslali izvidniška letala.
-
17. 1. 2022 | Svet
V Franciji javno življenje le za cepljene in prebolevnike
Francoski parlament je včeraj dokončno sprejel zakon, ki uvaja potrdilo o cepljenju. Veljati bo začel okoli 20. januarja. V skladu z zakonom bodo dostop do restavracij, kulturnih in športnih ustanov ter sredstev javnega prevoza na dolge proge imeli le cepljeni proti covidu-19 in prebolevniki.
-
16. 1. 2022 | Družba
Rabelj, ki je usmrtil 394 ljudi
V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.
-
16. 1. 2022 | Kultura
»Kako ne ješ mesa, če si od dol?«
Projekt Plaktivat, ki kreativce spodbuja k odzivu na družbeno pereče teme, slovensko javnost pa k razmisleku o njih, je v svoji 14. ediciji v središče postavil diskriminacijo. Na 14. natečaj "Diskriminacija in jaz" je prispelo preko 500 prijav. V izbor žirije pa se je uvrstilo 323 del iz 24 različnih držav.
-
17. 1. 2022 | Kultura
Lani najvišja prodaja knjig v zadnjem desetletju
V Veliki Britaniji se je lani kljub več kot trimesečnemu zaprtju knjigarn zaradi epidemije povečala prodaja knjig. Prodali so več kot 212 milijonov tiskanih knjig, kar je po pisanju Guardiana najvišja številka v zadnjem desetletju. Najbolje prodajani avtor je bil Richard Osman.
-
15. 1. 2022 | Politika
Sobotni Utrip, prvič po nekaj letih ga je izpeljal politično pravoverni Jože Možina, ki ga zelo očitno naveza Areh-Rebernik poriva za prvega novinarja javne radiotelevizije, je v polnem pomenu besede politikantski zmazek, izdelek v funkciji dobrikanja političnemu režimu in po vseh novinarskih standardih škandalozen. V njem je Možina že čisto osebno obračunal z Dražgošami, jih razglasil za zgodovinsko pravljico in zlagani mit, se pri tem skliceval na skrbno izbrane priče, ki jih je posnel v svojih poprejšnjih intervjujih. Oddaja, ki je dolga desetletja namenjena tedenskemu pregledu tekočega dogajanja, je bila tokrat v čisto drugačni ideološki funkciji njegovega boja proti zgodovini, NOB, partizanstvu in spopada z njemu neljubo resničnostjo.
-
Biti sindikalni zaupnik, predsednik sindikata ali pa aktivistični voditelj je izredno težko in tudi neprijetno delo. Na nasprotni strani namreč vedno stojijo močni ljudje, ljudje z močjo funkcij, ljudje s svetovalci, pravniki, analitiki, ljudje z dejansko močjo, ljudje z vplivom, ki so tudi ves čas korak pred sindikalnim zaupnikom. A to ni najbolj neugodno pri tem: dejansko je voditelj sindikata ali aktivist praktično vedno poraženec; tudi ko kaj doseže, je to po navadi daleč od želja članstva, pa čeprav je bilo že to težko doseči. Zmage so vedno delne, majhne. Seveda mora biti zaradi avtomatično podrejene vloge ves čas agresiven, trd, neizprosen, siten, ker pogosto le tako sploh pride do besede oziroma v soj žarometov. A kaj je najhuje pri tem? Da ga tudi takrat, ko bitko izbojuje, ko torej dejansko zmaga, ne črtijo le na nasprotni strani, ampak ga imajo po navadi dovolj tudi lastni ljudje, za katere se je izpostavljal, saj niso nikoli zadovoljni z doseženim. In prav zaradi tega je težko biti sindikalni zaupnik ali aktivist: velikokrat zgolj poskuša ohraniti pridobljeno. Nikoli torej ni prave zmage, gre pogosto zgolj za odbijanje napadov, za skakanje iz ene bitke v drugo, pričakovanje sindikalne baze je veliko, zmage pa redke in pogosto tudi pirove.
-
Kako lahko neka oblast v enega najpomembnejših organov RTV Slovenija, v programski svet, imenuje človeka, ki vsebin RTVS ne posluša in ne gleda, ki je ponosen na to, da programa sploh ne spremlja, ki že več kot štiri leta ne želi plačevati RTV-prispevka, saj je prepričan, da bi morali javno RTV ukiniti oziroma njen program zakleniti tako, da bodo vsebine dostopne le tistim, ki so to institucijo pripravljeni podpirati? Govorimo seveda o nekdanjem poslancu prvega sklica parlamenta in nato uslužbencu TEŠ Vanetu Gošniku, ki ga je koalicija pod vodstvom SDS na predlog SNS konec prejšnjega meseca imenovala za programskega svetnika. Na to vprašanje je mogoče dati razmeroma razumen odgovor – a smo ga pustili za konec. Sedaj, na začetku, pa raje nadaljujmo bolj uravnoteženo. Začnimo s tem, kar je o medijih povedal eden najpametnejših mož.
-
15. 1. 2022 | Politika
Prikrivanje gledanosti Tarče o Kanglerju
Ustvarjalci Tarče so na okopih proti lastnemu vodstvu: na svojem Facebook profilu so naznanili ogorčenje zaradi objave novice z naslovom »Odlična gledanost oddaje Premagajmo covid 19«, ki si jo je »včeraj ogledalo 7,7 % ali 146.400 gledalcev starih nad 4 leta, oz. 18 % delež vseh gledalcev televizije v času oddaje.« K novici so dodali še, da je gledanost časovnega pasu med 20.00 in 22.00 uro na TV SLO 1 »dosegla kar 7,5 % oz. 143.900 gledalcev starih nad 4 leta oz. 18 % delež vseh gledalcev televizije, kar je več kot gledanost enakega časovnega pasu z dne 6. 1. 2022, ko smo predvajali Studio 3 (Tarča, Globus in Točka preloma) ali 16. 12. 2021, ko je bila na programu posebna oddaja EkstraVisorja o pokojninskem labirintu.«
-
Koliko nas stane delovanje Nove24 in Demokracije?
Iz finančnih transakcij, ki smo jih imeli na Mladini priložnost videti, izhaja, da televizija stranke SDS Nova24 in njihov tednik Demokracija za svoje delovanje na leto potrebujeta od tri do štiri milijone evrov subvencij.
-
»Če zase praviš, da nisi ideološka stranka, to pomeni, da nimaš ne idej in ne vrednot«
Dr. Samo Uhan na ljubljanski Fakulteti za družbene vede poučuje sociološke teme. Hkrati že leta sodeluje s Centrom za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki pripravlja raziskavo Slovensko javno mnenje. In če kdo ve, kaj se dogaja s Slovenijo, z njenimi prebivalci, kako se spreminjajo vrednote ljudi in zakaj je tako, so to ljudje, ki se ukvarjajo s to družboslovno raziskavo.
-
16. 1. 2022 | Politika
»Glas za desnico je glas za Madžarsko«
"Obrat Slovenije v političnoekonomsko španovijo z višegrajskimi partnericami se odvija. Ni manj resničen zgolj zato, ker so se državljani iz projekta osamosvojitve medtem čustveno dezinvestirali in opustili aspiracije. Slovenija in njej podobne vzhodnoevropske dežele niso bile samostojne sto, dvesto ali tristo let prej prav zato, ker so se finančno, infrastrukturno in identitetno vpele v 'nadnacionalne ekonomske projekte', ki so poznali imena, kot so avstro-ogrsko cesarstvo, pa ena, dve, tri Jugoslavije, Sovjetska zveza. Zato je povezovanje 'druge Evrope' bolj kot odklon videti kot pogojni refleks, edino, česar so se narodi Vzhodne Evrope v dolgem teku zgodovine res poglobljeno naučili. Lepih stvari: kolektivizma, pripadanja nečemu večjemu in močnejšemu, kot so same, deljenja zgodovinske izkušnje in spomina. Naučili so se tudi tega, da si okove nadanejo sami, ne pa da jim čudne okove demokracije in liberalizma nadeva Zahodna Evropa ter jih nato pogojuje z investicijami in evropskimi sredstvi. Politična kasta postaranih moških, ki svoje nove male države 30 let uporablja za plenjenje, ne potrebuje demokracije in človekovih pravic. Če jih naključno potrebujejo državljani, bi bilo dobro imeti v mislih, da je glas za desnico glas za Madžarsko."
-
16. 1. 2022 | Družba
Domoljubni stampedo, ki so ga uprizorili esdeesovski uslužbenci in njihovi goreči pristaši
"Domoljubni virtualni stampedo, ki so ga te dni na družbenih omrežjih uprizorili esdeesovski uslužbenci in njihovi goreči pristaši, je po mojem mnenju namreč le vrh ledene gore, pod katerim se skriva eno velikansko, vseslovensko nezaupanje do žensk, ki se na drugih straneh družbe morda ne izraža tako primitivno in vulgarno, kot se izraža na skrajni desnici, a ni zato nič manj resnično in nič manj trdovratno."
-
15. 1. 2022 | Družba
Spektakularni proces proti čarovnicam trajal kar dve leti
V novi posebni številki MLADINA ZGODOVINA: ČAROVNICE, ki je že na voljo pri prodajalcih časopisov in v naši spletni trgovini, obravnavamo obračune z ženskami, ki se niso želele držati norm, ki so jih od njih zahtevale družbe. Zgodovina procese zoper čarovnice še vedno predstavlja rahlo romantično, na robu zgodb in pravljic, v posebni izdaji ČAROVNICE pa boste lahko izpod peresa različnih avtorjev in avtoric prebrali poglobljene članke o ravnanju z ženskami tako po svetu, Evropi kot seveda v Sloveniji.
-
16. 1. 2022 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Petra Kolška iz zbirke Neslišna navodila: izbrane in nove pesmi.
-
15. 1. 2022 | Politika
»Vasko Simoniti ni prvi, ki je izjavil, da imamo umetnikov pri nas preveč«
"Težko bi si predstavljali, recimo, ministra za šolstvo in šport, ki bi nekega dne glasno ugotovil, da imamo v državi preveč nadarjenih mladih športnikov, zato jih bo treba nekaj prisiliti, da se začnejo ukvarjati s čim drugim, saj pomeni podpora različnim športnim zvezam, programom in tako naprej za državo preveliko finančno breme. Ali pa ministrico za kmetijstvo, ki bi zatrjevala, da resnično ne potrebujemo toliko kmetov in da je med njimi cel kup lenuhov, ki živijo zgolj od subvencij. Vendar pa obstajajo izjeme – to so slovenski ministri za kulturo."
-
15. 1. 2022 | Kultura
»Oblast je neumna in gledališča ne razume, zato se ga boji«
"Gledališče je neke vrste intelektualni azil za umetnost, za kritiko družbe. Hkrati pa je tudi gledališče v skušnjavi, želi imeti polne dvorane, uprizarja mjuzikle, komedije. Vendar vseeno gledališče časti umetnost, je svetišče umetnosti, in ima zato bolj izbrano publiko, kot jo ima na primer televizija. Gledališče je sposobno, kadar je satirično in kritično, veliko večje kritike družbe kot druge oblike umetnosti. Zato se ga politika, sploh če je nagnjena k totalitarizmu, boji. Dokaz je tudi trenutna situacija, ko je država (Ministrstvo za kulturo) skoraj polovici nevladnih uprizoritvenim ustanovam enostavno ukinilo financiranje. To je dokaz, da se aktualna oblast boji žive besede in kritične gledališke umetnosti. Še več: to je dokaz, da je oblast neumna in da gledališča ne razume, zato se ga boji."
-
15. 1. 2022 | Svet
Na Hrvaškem v desetih letih za skoraj 10 odstotkov manj prebivalstva
Prvi rezultati popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj za leto 2021, ki ga je izvedel hrvaški državni statistični urad (DZS) kažejo, da ima Hrvaška 3.888.529 prebivalcev. Število prebivalcev se je tako glede na popis iz leta 2011 zmanjšalo za 9,25 odstotka, oziroma za 396.360 prebivalcev.
-
15. 1. 2022 | Svet
Zavrnili pogojni izpust morilcu Kennedyja
Guverner ameriške zvezne države Kalifornije Gavin Newsom je v četrtek zavrnil pogojni izpust iz zapora za 77-letnega Sirhana Sirhana, ki je leta 1968 ubil predsedniškega kandidata demokratske stranke Roberta F. Kennedyja.
-
14. 1. 2022 | Družba
Minilo je eno leto od napada na Kapitol, ko so podporniki takratnega predsednika Trumpa na silo vdrli v kongresno stavbo in jo zasedli, da bi preprečili štetje glasov predsedniških volitev in potrditev Bidnove zmage.
-
15. 1. 2022 | Kultura
V Kinodvoru bo 19. januarja ob 20.30 premiera filma Telesce. Prvenec mlade italijanske ežiserke Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom, je surova, na starodavno krščansko izročilo Furlanije-Julijske krajine oprta pravljica, ki raziskuje meje človeškega verovanja v čudeže.
-
Poslanka Alenka Jeraj živi ob vznožju grajskega griča, na katerem stoji Ižanski grad, v vasi Ig na obrobju Ljubljanskega barja, ki se je v zadnjih 15 letih prelevila iz »dolge umazane vasi v kraj, kjer imajo prebivalci vse na dosegu roke«, kot pravi tamkajšnji dolgoletni župan Janez Cimperman. V gradu že skoraj 70 let deluje zapor za ženske, v prihodnjih dveh letih pa naj bi doživel prenovo z obnovo gradu in hkrati z dograditvijo novih zaporskih zmogljivosti. A pod sedanjo vlado se je zgodil preobrat. Ne le da prenove ne bo, zavod za prestajanje kazni in njegove prebivalke bodo morali zapustiti to območje.
-
Na ustavno sodišče je bila pred dnevi vložena pobuda za prepoved delovanja opozicijskih strank Socialnih demokratov in Levice oziroma pobuda za »ugotovitev protiustavnosti delovanja« teh dveh političnih strank. Protiustavno naj bilo to, da se stranki »nista dovolj distancirali« od nekdanje komunistične ureditve.
-
Oblastno preganjanje protestnikov, oporečnikov, disidentov v tujini ni nič neobičajnega. Res pa je, da gre za prizore, kakršne poznamo iz držav z avtoritarno oblastjo in podhranjeno demokracijo. V Sloveniji tega vsaj od menjave politične ureditve nismo videli še niti enkrat. Nato je prišla vlada Janeza Janše. Ta ob pomoči politično podrejene policije protivladne protestnike preganja že dve leti. Zdaj se pritisk stopnjuje.
-
Bomo morali nositi maske FFP2?
Ena vodilnih nemških raziskovalnih institucij, Družba Maxa Plancka, v decembra objavljeni študiji na primeru koronavirusne različice delta ugotavlja, da brez uporabe zaščitne maske niti razdalja treh metrov ne zagotavlja zadostne zaščite pred okužbo.
-
Ko so pripadniki ameriškega in slovenskega vojaškega letalstva pred dobrim letom in pol preleteli Slovenijo v znak zmage nad epidemijo, se je v nebo povsem očaran ozrl tudi obrambni minister Matej Tonin. Tri slovenske pilatuse PC-9 je spremljalo šest ameriških letal F-16. »Bojeviti sokoli« veljajo za enega večjih ponosov ameriške vojske – odigrali so ključno vlogo v vojni z Irakom in tako rekoč vseh kasnejših ameriških vojaških eskapadah, zaveznicam so jih prodali že več tisoč, nedavno, lani, jih je izraelska vojska uporabila tudi za obstreljevanje Gaze. Skoraj nobenega dvoma torej ni bilo, da bo nekega dne s slovitim sokolom moral poleteti tudi veliki ljubitelj orožja in vplivnež iz vojaških vrst, minister Tonin.
-
Tednik The Economist je v prvi letošnji izdaji razglasil gospodarske zmagovalce in poražence epidemije. Med 23 izbranimi »bogatimi državami« je Slovenijo uvrstil na drugo mesto, za Dansko in neposredno pred Švedsko, Norveško in Čilom. Uvrstitev, ki si jo je kot osebni uspeh takoj pripisal predsednik vlade Janez Janša, se zdi kontradiktorna, v javnosti so zaokrožile izjave, da temelji na netočnih podatkih. Kaj torej dejansko kaže lestvica vplivnega liberalnega tednika s sedežem v Londonu? Ali res razkriva »gospodarske zmagovalce epidemije« in kdo v primeru Slovenije to sploh so: predsednik vlade, slovenska gospodinjstva, podjetja, javne finance, vsi?
-
Ugledni britanski tednik The Economist je Slovenijo uvrstil na drugo mesto med 23 držav OECD glede ekonomskega obvladovanja pandemijske krize. Podatek je presenetil vse, zagovornike in nasprotnike sedanje vlade. V politično razcepljeni in volilno razgreti državi se je vnel spopad za ekonomsko interpretacijo teh številk. Analiza Economista je strokovno legitimna, primerjave podatkov dovolj objektivne, toda hkrati tudi zavajajoče. Ne samo za Slovenijo, temveč tudi za druge države. Učinkovitosti ekonomskih in razvojnih politik ni mogoče stlačiti v pet kriterijev. Še manj lahko z njimi merimo učinkovitost držav in zadovoljstvo ljudi. Ekonomski rezultati Slovenije so dobri, toda cena vladnega ekonomskega populizma bo visoka. Njene protikrizne politike pregrevajo slovensko gospodarstvo in so ga prekomerno zadolžile. Večina pozitivnih rezultatov danes bo jutri povzročila negativne posledice. Economistu navkljub.
-
Konec lanskega junija so iz Splošne bolnišnice Celje javnosti ponosno sporočili, da so opravili prvi dve operaciji vstavitve umetnih srčnih zaklopk skozi žilo (angl. Transcatheter Aortic Valve Implantation, krajše TAVI). Gre za zahteven in prelomen poseg zdravljenja hudih bolnikov z zožitvijo aortne zaklopke, pri katerem je umetna zaklopka vstavljena skozi žilo na nogi, zaradi česar je TAVI bistveno manj invazivna in za tvegane bolnike posledično tudi precej manj nevarna operacija, kot je poseg z odpiranjem prsnega koša. S tem je bolnišnica Celje, tretja največja bolnišnica v državi, naredila odločilen korak pri zagotavljanju nujno potrebne zdravstvene oskrbe srčnim bolnikom na Celjskem, obenem pa postavila temelje za znaten strokovni napredek – in to v najhujšem letu spoprijemanja s koronavirusno boleznijo, ko se je bolnišnica spoprijemala z domala neobvladljivim navalom covidnih bolnikov.