»Z zunanjepolitičnega vidika si take vlade še naslednja štiri leta res ne moremo več privoščiti«

Dr. Zlatko Šabič je dolgoletni profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede. Dejansko je danes eden od stebrov te vede v Sloveniji. Oktobra, ob vrhuncu našega predsedovanja EU, je katedra praznovala 60-letnico tega študija. Praznovanje vrhunca znanstvene discipline pa je sovpadlo z eno najnižjih točk, kamor je padel mednarodni ugled naše države. V praksi se bolj zdi, da je Slovenija država z eno najslabših zunanjih politik. Kaj je pri tem prenosu znanja v prakso šlo narobe in kaj moramo narediti, da se nam kaj takšnega nikoli več ne bo ponovilo?

Vsi smo že ves čas doma

V Amistadu, ki ga je pred leti posnel Steven Spielberg, je prizor, ki izgleda kot popolna anticipacija in metafora tega, kar se trenutno dogaja v svetu. La Amistad, španska ladja s sužnji, leta 1839 pluje proti Kubi. Španci – ne tihotapci, temveč povsem legalni trgovci – z afriškimi sužnji ravnajo brutalno, sadistično, nečloveško, zato se ti uprejo, pobijejo krvnike, zavzamejo ladjo in jo usmerijo proti Ameriki, ki si je že tedaj rada rekla »dežela svobodnih«. In ko izčrpani, dehidrirani, sestradani, prestrašeni sužnji počasi plujejo skozi noč, mimo – prav tako počasi – pripelje razkošna ameriška ladja, polna jet-set potnikov, ki razmetavajo s šampanjcem, kaviarjem, dragulji in obiljem. Ladji drsita druga mimo druge, počasi in neslišno – sužnji nemo strmijo v bogataše, bogataši nemo strmijo v sužnje. Drug mimo drugega polzita svetova, ki se sicer ne bi nikoli srečala, potemtakem svetova, ki se do tega »kratkega stika« – do tega, spielbergovsko rečeno, »bližnjega srečanja tretje vrste« – drug drugega sploh nista niti zavedala. Ni nujno, da se bosta še kdaj srečala. Le drug mimo drugega sta šla. To je vse.

Kako do obveznega cepljenja?

1. Zakon o nalezljivih boleznih v 22. členu določa bolezni, za katere je predpisano obvezno cepljenje. To so hemofilus influence b, davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke in hepatitis B. Bolezni covid-19 ni med njimi.

Tekmovanje, kdo bo pobil več ljudi

Julia Ebner, rojena leta 1991, je višja raziskovalka na britanskem inštitutu Institute for Strategic Dialogue, specializirana za islamski in skrajno desni ekstremizem, nasilje in terorizem. Že leta preučuje organiziranost in dejavnosti skrajnih organizacij tako, da se infiltrira v njihove zaprte skupine na družbenih omrežjih, ki omogočajo kriptirano komuniciranje. Tako je v roke dobila navodila privržencev Islamske države za vdiranje v računalnike, se pogovarjala s protifeministkami in sledilci QAnona o njihovih mnenjih in pogledih na svet in odkrivala podtalno delovanje militantnih neonacističnih skupin iz ZDA in Evrope, ki zagovarjajo nasilje in posameznike spodbujajo k terorističnim napadom. Poleg tega se je tudi osebno sestala s skrajnimi desničarji, vedno pod krinko in z lažno identiteto, in poskušala dognati, kaj motivira njihovo sovraštvo. O vsem skupaj je napisala že drugo knjigo, ki je v slovenskem prevodu V temi: skrivno družbeno življenje ekstremistov pravkar izšla pri založbi Modrijan. Knjiga je mednarodna uspešnica in bi morala biti tudi pri nas nujno čtivo za vse, ki želijo poznati in razumeti delovanje skrajno desnih skupin, da bi se učinkoviteje postavili po robu njihovemu sovraštvu.

Omikron, drugi teden

Vodja južnoafriškega raziskovalnega inštituta Sacema, epidemiologinja dr. Juliet Pulliam, se je skupaj s sodelavci januarja lotila analize rutinskega nadzora podatkov o okužbah z novim koronavirusom v Južni Afriki. Zanimalo jih je predvsem, kako velika je možnost ponovne okužbe z različico beta, ki je bila takrat v razmahu, potem ko je posameznik že prebolel bolezen. Rezultati so, podobno kot kasneje za delto, pokazali, da je imunski odziv prebolevnikov na novi različici učinkovit. Zbiranje podatkov so nato nadaljevali, dokler niso oktobra prvič opazili nekaj nenavadnega. Stopnja tveganja primarne okužbe se je začela manjšati, najverjetneje zaradi tega, ker se je več ljudi odločilo za osnovno cepljenje, stopnja tveganja za ponovno okužbo že prebolelih pa se je začela višati. Kmalu se je nenadno začelo višati število okužb. Ko je pred dvema tednoma virolog prof. Tulio de Oliveira, vodilni raziskovalec južnoafriške mreže za nadzor genomike NGS-SA, uradno potrdil obstoj nove različice, ki se je razplamtela po državi, je bilo dr. Pulliamovi jasno, da bi bile raziskave inštituta lahko prvi kazalci tega, kako dobro se omikron izmika mehanizmom našega imunskega sistema – in posledično morda tudi zmanjšuje učinkovitost delovanja cepiv.

Mladi fideszovci v slovenskem nacionalnem interesu

Dvaindvajset delegatov mladinskega sveta, ki predstavljajo 11 nacionalnih mladinskih organizacij, od tabornikov, skavtov do podmladkov političnih strank, je ta teden v četrtek popoldne na svojem zboru odločalo o nenavadnem vprašanju – ali naj neki lokalni mladinski organizaciji – Pomurskemu madžarskemu mladinskemu društvu – podelijo status polnopravne članice ali ne.

Osnovne šole, ujetnice lokalnih oblasti

»Šolstvo in tožilstvo. Dve močvirji, ki bomo morali še izsušiti,« je konec poletja tvitnil državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič. Pretekli petek nekaj pred polnočjo je parlamentarni odbor za izobraževanje skoraj dve uri po tem, ko bi v skladu s sklepom kolegija predsednika državnega zbora že moral končati delo, z glasovi poslancev SDS, NSi in SMC potrdil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ta daje moč za postavljanje in odstavljanje ravnateljev osnovnih in srednjih šol ter vrtcev občinskim svetnikom in županom ter uvaja nov izobraževalni cilj »vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah«.

Gospodarski uspeh vlade je žal pravljica

»Bistveno obsežnejše ekonomskopolitično podpiranje gospodarstva v primerjavi z evrskim območjem in še zlasti z državami jugovzhodne Evrope ni imelo v 2020 v Sloveniji nobenega ugodnejšega učinka na BDP ali socialno ogroženost, medtem ko sta se primanjkljaj in dolg zaradi tega povečala neprimerno bolj,« opozarja ekonomist Velimir Bole z uglednega EIPF, Ekonomskega inštituta, v svoji najnovejši analizi. Posledice javnofinančnih potez v letih 2020 in 2021 bodo dolgosežno negativne in drastično zmanjšujejo dolgoročni finančni potencial države – še dodatno, če bo sprejeta predvidena »davčna reforma«.

Temnič

Ustavni sodnik dr. Rok Svetlič je prvič sodeloval pri odmevnejši odločitvi ustavnega sodišča in napisal tudi prvo ločeno mnenje. Ostal je zvest samemu sebi. Pri glasovanju in pri utemeljitvi svojega glasu. Iz odločbe, v kateri je ustavno sodišče pogoj PC (prebolelost in cepljenje) za zaposlene v državni upravi označilo za neustaven, je razvidno, da je skupaj z najbolj neomajnima podpornikoma vlade Janeza Janše, Markom Šorlijem in dr. Klemnom Jakličem, glasoval proti.

Čez desetletje nas bo 3 milijone!

Stranki SMC in GAS sta na sobotnem združitvenem kongresu oblikovali novo stranko Konkretno. Za njenega predsednika je bil izvoljen Zdravko Počivalšek, podpredsedniško mesto pa je pripadlo Alojzu Kovšci. Kakšna bo prihodnost stranke, še ni znano, je pa Počivalšek ob robu kongresa pojasnil, kakšna naj bi bila po okusu nove stranke prihodnost slovenskega naroda. »Naš program bo temeljil na debirokratizaciji, zeleni politiki, tudi na demografskem vprašanju, saj moramo nekaj storiti, da nas bo čez desetletje tri milijone, ne pa dva, ampak iz naslova tega, kar se bo dogajalo v Sloveniji, ne s priseljevanjem,« je povedal za Planet TV, njegove besede pa so poobjavili tudi na uradnem računu vlade na Twitterju.

Ministra za finance ne skrbi?

Dvome o verodostojnosti ocen, ki jih za naslednja proračunska leta optimistično daje finančno ministrstvo Andreja Širclja, resno vzbuja že sama realizacija letošnjega proračuna. Fiskalni svet je pred dnevi objavil prve podatke o realizaciji proračuna v prvih enajstih mesecih, kjer so odstopanja od septembra napovedanih celoletnih številk enormna. Največji odstopanji sta pri črpanju EU sredstev in pri investicijah, kjer zaostanek v decembru skoraj zagotovo ne bo mogel biti nadoknaden. Fiskalni svet kot neodvisen organ opozarja, da odstopanja pri letošnji realizaciji kažejo, da tudi projekcije za prihodnja leta v sprejetih proračunskih dokumentih znova ne temeljijo na ustreznih osnovah. »S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ.«

Kosila direktorja Fursa

Generalni direktor Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) Ivan Simič je ta teden na zaslišanju v državnem zboru razkril svojo navado: vsako leto, tudi letos, pelje na kosilo plačnika najvišje dohodnine. »To je moje spoštovanje do njega, ker toliko dohodnine plača,« je pojasnil poslancu Robertu Pavšiču (LMŠ), predsedniku komisije, ki preiskuje izvajanje in finančno (ne)ustreznost ukrepov, povezanih z epidemijo covid-19. Kolikokrat je Simič plačal kosilo, ni jasno; davčno upravo, predhodnico Fursa, je vodil v letih 2006–2008, Furs pa vodi od junija lani in ima mandat do novembra 2026.

Lustracija šolnikov

Združena pedagoška stroka – predstavniki Skupnosti vrtcev Slovenije, Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev, Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije, Pedagoškega inštituta, Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije, Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti – je pretekli petek protestirala proti spremembam šolske zakonodaje, ki jih predlaga vlada. Tudi proti uvedbi novega izobraževalnega cilja »vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah«, ker ni skladen z veljavnimi izobraževalnimi cilji, ki zagotavljajo primerno izobrazbo vsem, ne glede na rasno, etično ali versko pripadnost, in zagotavljajo laičnost javnega šolstva.

»Nisem rojena včeraj«

V čisti užitek je bilo vsaki predani Evropejki in predanemu Evropejcu poslušati pogovor Tanje Starič z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi v ponedeljkovih Odmevih. Prvič zaradi dovolj preprostih vprašanj voditeljice Tanje Starič, da so problem imenovanja slovenskih tožilcev zlahka razumeli tudi vsi, ki se s pravom in upravljanjem evropskega denarja ne ukvarjajo. In na drugi strani zaradi popolnoma človeških in prav nič birokratskih odgovorov evropske glavne tožilke. O kriminalu se namreč pogovarjamo, o krajah našega – evropskega denarja, o tem, da nekateri poskušajo preprečiti preiskave teh dejanj. Na vprašanje Tanje Starič, kaj pomeni zamuda pri imenovanju slovenskih delegiranih tožilcev, je tako Kövesijeva odgovorila: »Brez imenovanih tožilcev nismo mogli preiskovati primerov goljufij v Sloveniji. Neimenovanje tožilcev pa je tudi oviralo čezmejne preiskave, povezane s Slovenijo, ki so jih že odprli v drugih državah. Nismo mogli narediti nič. S tem je bila znižana raven zaščite evropskega denarja.« 

Napad na fotoreporterje

Dogovor, ki sta ga podpisala vladni urad za komuniciranje (Ukom) in Slovenska tiskovna agencija (STA), je tej prinesel vsaj kratkotrajno olajšanje. Potem ko vlada agenciji skoraj leto ni želela plačati opravljene javne storitve in jo je s finančnim izčrpavanjem pripeljala na rob stečaja, ji je podpis dogovora omogočil preživetje. No, vsaj začasno, saj dogovor velja le do konca leta.

23 milijonov evrov in 27 mrtvih

Preteklo soboto dopoldne je eden izmed prebivalcev doline Dragonje na slovensko-hrvaški meji med mejnima prehodoma našel truplo 31-letnega državljana Bangladeša, ki je umrl zaradi podhladitve. To sploh niso tako redki prizori vzdolž slovensko-hrvaške meje in v okoliških gozdovih.

Andrej Grah Whatmough – veliki cenzor slovenskega filma

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je tipični nameščenec vlade Janeza Janše, ki gazi vse pred seboj, da bi izpolnil svoje poslanstvo – popolno politično podreditev RTV Slovenija. Po novem pa je tudi veliki cenzor slovenskega filma. V razpisnem postopku RTV za sofinanciranje novih domačih celovečernih igranih filmov je najprej mesece pritiskal na strokovno komisijo, naj spremeni svojo odločitev, in ker je ni, je prejšnji teden enemu od štirih izbranih filmov, filmu Roka Bička Črna mati zemla, preprečil, da bi dobil predvidenih 150 tisoč evrov. Oziroma celo 183 tisoč evrov z naknadno vštetim DDV.

V središču neodgovornosti 

Umetnostni zgodovinar, komparativist in pesnik Robert Simonišek, ki je decembra na željo kulturnega ministra kot v. d. direktorja nadomestil dolgoletno direktorico Moderne galerije Zdenko Badovinac, se je na začetku epidemije odpravil v Milano. Vsaj tako opisuje v eseju V središču virusa, objavljenem v zbirki esejev Pejsaži: sanjati na soncu, za katero je prejel Rožančevo nagrado. V njem opisuje tudi, kako je kmalu za tem, ko se je vrnil domov, najverjetneje zbolel za covidom – in se povsem zavestno odločil, da bo kljub temu z možnostjo okužbe ogrozil druge ljudi.

Triglavski narodni park(ing)

»Nevzdržno je, da so sistemske zahteve za osebo, ki nosi vso strokovno odgovornost za izvajanje tako zahtevnih in tudi mednarodno pomembnih upravljavskih nalog, enake kot za upravljavca kakega parkirišča ali tržnice.«

Vlado Miheljak

10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Dva leva

Vodnjak življenja

Samo še tega nam je bilo treba! Potem ko je Aleš-za otroke gre-Primc napadel poučevanje evolucijske teorije v javni šoli, ker to zmede tiste otroke, ki jim doma perejo možgane s kreacijsko fantazijo, je zdaj na vrsti še oživljeni načrt Lebensborn. Seveda lahko nosilca bizarne ideje upravičeno ozmerjamo za butca, a to zadeve ne spremeni in ne omili. Pač, če se kdo smrtno resno loti pospeševanja razploda z načrtovanim milijonskim (!) prirastkom dvomilijonske nacije v desetih letih, gotovo ni »sam v glavi«, toda bizarna domislica vseeno ne obremeni le njega, ampak celotno deželo. V nedeljo (12. decembra) bo ravno 86 let od zagona najsrhljivejše demografske operacije v človeški zgodovini. Namreč projekta Lebensborn (vodnjak življenja) v nacistični Nemčiji. Izhajal je iz ideje, da je treba (rasno prebrano) populacijo pospešeno večati. Ali s prisilnimi posvojitvami odtujenih oziroma ukradenih rasno čistih otrok njihovim neprimernim staršem ali (v večjem obsegu) z inkubatorji, v katerih bodo prebrane rodnice serijsko rojevale otroke, zaplojene z rasno čistim semenom. No, projekt je klavrno propadel skupaj z nacističnim režimom. Danes Počivalšek snuje kvantitativno še ambicioznejši projekt. Kakršnemu niti dežele tretjega sveta z največjo rodnostjo ne morejo parirati. Končni izid je vnaprej znan, a kaže predvsem na stanje duha v deželi. Oziroma vsaj stanje v glavah aktualnih oblastnikov.

Paštete, konzerve in sladkani žganci

Društvo Humanitarček je med najdejavnejšimi slovenskimi dobrodelnimi društvi, najbolj pa ga poznamo po projektu Vida, širšo prepoznavnost je pridobil, ko je poskrbel, da so zgodbe zapuščenih starostnic in starostnikov, ki jih je poleg revščine pogosto prizadelo še nasilje, zakrožile po družabnih omrežjih.

N'toko

10. 12. 2021  |  Mladina 49  |  Žive meje

Zadnja huda zima

Na slovenski levici se je začelo odštevanje. Nikogar ne zanima novo leto, veliki prelomni datum je 24. april, ko so na sporedu volitve. Še 136 dni nas ločuje od konca tretje Janševe vlade. Z nekoliko manjšo gotovostjo odštevamo tudi dneve do konca epidemije – strokovnjaki namreč napovedujejo, da naj bi se virus prav tako izpel do pomladi. Tako smo se v vseh sferah družbe psihološko pripravili na še »zadnjo hudo zimo«. Soočeni z dejstvom, da nam v dveh težkih letih ni uspelo premagati niti vlade niti virusa, smo se zdaj zazibal v pomirjujočo misel, da se bomo obeh nadlog kmalu znebili »po naravni poti«. Volilni cikel in čredna imuniteta bosta poskrbela, da se spomladi rodi nov svet. Vse manj je udeležencev protestov, ti pa se spreminjajo bodisi v predvolilne kampanje novih oportunistov bodisi v open air konference nevladnikov, ki pišejo (ali si želijo pisati) programe opozicijskim strankam. Te so medtem zaključile s še zadnjimi brezupnimi poskusi interpelacij vladnih ministrov in preusmerile poglede v javnomnenjske ankete. Vse se pripravlja na pomlad.