»Bistveno je, da politike, ki so že na oblasti, prisilimo v pravično delovanje in dosežemo, da se nas, ljudi, v bistvu bojijo«

Njegova senzibilnost je izjemna – bržkone našemu najprodornejšemu režiserju mlajše generacije Žigi Divjaku (1993) uspeva z gledališkimi projekti kontinuirano osvetliti najbolj žgoče družbene teme. Brez moraliziranja nas s svojo umetnostjo sprašuje, ali je to res skupnost, v kakršni si želimo živeti. Cenita ga občinstvo in stroka – v zadnjih letih je prejel nekaj najprestižnejših nagrad, samo letos Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na umetniškem področju, njegova predstava pa je bila že drugič razglašena za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja: tokrat je bil to avtorski projekt Gejm, ki se sprašuje o odgovornosti slovenske mejne politike za življenje in usodo beguncev. Trenutno pa ga najbolj zaposluje okoljska problematika, ki bo predmet njegovega novega gledališkega projekta Vročina – premiera je predvidena za jesen. Prepričan je, da nam zmanjkuje časa: če bi zares dojeli stanje, v katerem je naš planet, bi šli takoj na ulice, vsi, in zahtevali spremembe takoj, tudi s silo, če bi bilo to potrebno.

Ujetniki Hotela Kalifornija

Če želimo razumeti vlogo male Slovenije v velikem Afganistanu, tem kotlu vročine, kamenja in gora, v katerem se zaradi tujih interesov že stoletja kuhajo domačini, se moramo zapeljati 20 let v preteklost, v čas slovenskega vključevanja v Nato, čas 11. septembra 2001 in čas vilenske izjave, deklaracije voljnih, h kateri je Slovenija pristopila februarja 2003.

Kapitulacija ameriške utvare

Abdul Salam Zajif se je rodil leta 1967 v južni afganistanski provinci Kandahar. Ko se je decembra 1979 začela sovjetska invazija na državo, je njegova družina pobegnila v sosednji Pakistan; tam so začela vznikati številna begunska taborišča in marsikatero od njih obstaja še dandanes. Mladi Zajif se je leta 1983 pridružil mudžahidom, borcem proti sovjetski zasedbi, ki so jih zahodne sile na čelu z ZDA razglasile za borce za svobodo in jim pošiljale denar, dobavljale orožje in vojaško opremo ter jim zagotavljale logistično podporo in vojaško usposabljanje. Zajif se je izkazal za enega sposobnejših in bojevitejših poveljnikov mudžahidov v tej dolgoletni in krvavi vojni, v kateri je bilo ubitih okoli 15 tisoč sovjetskih vojakov in več kot milijon Afganistancev.

Tanja Fajon pove več

Gledalci smo izjemno naveličani dvojk in trojk predsednikov političnih strank, ki vsake toliko pridejo v večerne informativne oddaje in potem odgovarjajo na vsa tisti trenutek odprta politična vprašanja, pa še kakšno za povrhu in počez. In tako smo zmogli le lenobno zehanje, ko sta se kot gosta Uroša Slaka v 24ur zvečer v torek pojavila predsednica SD Tanja Fajon in predsednik Nove Slovenije Matej Tonin. Zlasti zaradi slednjega: njegovo praznorečje in hvaljenje z dejanji, ki jih ne moremo preveriti, njegove zahvale vsem državljanom, vsem mamam, očetom, dobrim ljudem in tudi vsem drugim (kako neverjetno v tem spominja na Marjana Podobnika), vse to buhtenje praznih besed, podrejenih stavkov, ti slapovi besed in stavkov, ti šopki pridevnikov … Hecno je le, da na enak način nastopa kar nekaj vidnih članov Nove Slovenije. Imajo istega učitelja javnega nastopanja? In če – je imela Aleksandra Pivec tudi tega? Ker to je prav neverjetno, kako podobni so drug drugemu. Vendar pa: mar res mislijo, da so zato bolj priljubljeni in voljivi? Mar ne gledajo javnomnenjskih raziskav?

Minister svinjá vsevprek

Vodja enega izmed državotvornih resorjev, notranji minister Aleš Hojs, se je pred dnevi s Sindikatom policistov Slovenije na Twitterju zapletel v krajšo razpravo, ki se je končala s temile ministrovimi besedami: »Ste izdelali oceno tveganja? Niste !! ZAČNITE DELAT LENUHI !!!«

Boj za javno televizijo

Zgodilo se je to, kar se je napovedovalo. Nova metla, novi generalni direktor RTV Slovenija, neizkušeni Andrej Grah Whatmough, ki je na ta položaj prišel z obljubami, da bo deloval nepolitično in da se v vsebino programa ne bo vtikal, je sredi poletja programskemu svetu RTV poslal zahtevo za razrešitev direktorice TV Slovenija Natalije Gorščak. Ker je to storil sredi poletja, očitno se z zamenjavo nepokorne direktorice mudi, programski svet na seji ni bil sklepčen. Po zakonskih in poslovniških določilih ima zdaj Andrej Grah Whatmough pravico, da samostojno razreši Natalijo Gorščak. To naj bi storil v prihodnjih dneh.

Vlado Miheljak

20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Dva leva

Vrnitev

Seveda je vsake zgodbe enkrat konec. Še zlasti tistih, ki so prelepe, da bi trajale. Denimo, da se kolaborantom namesto kazni podeljujejo apanaže. Poosebljena politična perverznost je gotovo poslanec stranke DeSUS Franc Jurša. Mož vselej, ko javno spregovori, daje občutek zmerne bistrosti. A to v politiki očitno ni breme, ampak prednost. Prednost, ki takega človeka odveže politične morale, obveze do volivcev in lojalnosti do stranke. A ker je celoten DeSUS v vsem obdobju delovanja ena sama politična trgovina, da ne rečem prostitucija, se Jurša pravzaprav odmika le od aktualnih prioritet, ne pa od metod političnega delovanja stranke. Je pa v navedeni izjavi prostodušno razkril nekaj, kar sicer vsi počnejo, a nihče pred njim ni izrekel: ni samoumevno, da se poslanec opredeli za dobre predloge, zavrne pa slabe. Zadeva je bolj kompleksna. Če bodo z njim prijazni, bo dobre predloge podprl, če ne bodo, jih bo zavrnil. In tudi obratno: za prijazne besede in konkretne priboljške pred neizogibno upokojitvijo je pripravljen podpreti tudi slabe predloge. Kar pomeni, da DeSUS ni voda. »Kemično čisti« upokojenski poslanec ima barvo, vonj, okus – in predvsem ceno.

Paradoks cepilne dileme

Necepljeni pripadnik srednjega razreda se poglablja vase, raziskuje, odkriva resnice, bere in meni, da ima privilegiran, kritičen vpogled v svet okoli sebe. Ima se za etičnega posameznika, ki je uvidel, spregledal in doumel, zato je na trenutke moralno vzvišen. Ker ne naseda ideologiji in politični propagandi, išče neodvisne vire, bere pričevanja žvižgačev iz velikih farmacevtskih podjetij, posluša razlage odpadniških zdravnikov, na YouTubu spremlja predavanja »vizionarskih znanstvenikov«. To, da velika večina stroke te vsebine zavrača oziroma izpodbija, je za necepljenega prej dokaz, da ima prav, kot nasprotno. Z žalostjo in razočaranjem opazuje svoje nekdanje prijatelje, sodelavce in javne osebe, ki jih je imel za razumne, kako zdaj tulijo v sporni rog.

Še ena grozna obravnava sirskega begunca

Na kalvarijo sirskega begunca Ahmada Šamija, ki bi status begunca brez težav dobil v katerikoli evropski državi, v Sloveniji pa se je komaj izognil deportaciji, smo že pozabili. V Delovni skupini za azil pa zdaj opozarjajo, da je država dejansko začela postopek deportacije, in sicer za sirskega begunca Mohamada Alzubija, in to na zelo vprašljivi pravni podlagi.

Janko Lorenci

20. 8. 2021  |  Mladina 33  |  Kolumna

Remšnik

Tu je zelo mirno in skoraj slovesno. Občutje ustvarjajo bela cerkev s čokatim zvonikom iz častitljivega l8. stoletja, veliki lipi, nekaj hiš, lokalčič, ozka asfaltirana cesta, ki vodi do bližnje lovske koče sredi gaja brez, borov, macesnov, smrek, bukev, prav pisane druščine dreves na tako majhnem prostoru. Cestica pelje skozi lipov drevored, ki nekako ne spada sem gor v hribe, a prav mora biti tu. Vse skupaj je na slemenu in tu vedno pihlja. Sveže je kljub vročini v dolini in od tod se v tem sončnem dnevu daleč vidi.

Povračilo globe zaradi kršenja policijske ure

Ustavno sodišče je za nazaj spoznalo za protiustavne skorajda vse grobe posege v človekove pravice, ki jih je ali pa jih še zdaj izvaja vlada v imenu boja z epidemijo. Ustavni sodnice in sodniki so pri tem ves čas prizanesljivi do nje, ji dajejo na voljo čas, da zadeve uredi, in večinoma (razen pri odprtih postopkih) ne zahtevajo poprave strojenih krivic in vračanja že plačanih nezakonitih glob.

Ustavno gasilsko društvo

Kaj je poslanstvo, kakšna je naloga ustavnih sodišč v današnjih vsaj za silo delujočih parlamentarnih demokracijah? Da politiki postavljajo meje na razvijajočih se, nastajajočih področjih človekovih pravic. Da porajajoče se pravice razvijajo, jih utrjujejo. Ter da so z načelnim, moralnim kapitalom, ki ga črpajo iz zgodovine svojih odločb, jamstvo najosnovnejših pravic, o katerih smo se sicer že davno dogovorili, se o njih strinjamo in jih sprejemamo. Čas krize to vedno nekoliko spremeni, poruši. V Sloveniji se je to zgodilo še posebej očitno.

Temne sence nad študijem

Čez dober mesec dni se slovenskim študentom obeta začetek študijskega leta. Da bosta prvič zakorakala po univerzitetnih hodnikih, se poleg številnih brucev veselita tudi Larisa Kosi, ki se je vpisala na študij geografije, in bodoči študent družboslovne informatike Tilen Tomažič. Po letu in pol podobnih razmer, kakršne so med epidemijo doletele tudi študente, si pred začetkom novega študijskega leta želita predvsem tega, da bosta študij lahko opravljala na fakulteti. »Zdi se mi, da je prehod v nov kraj in med nove sošolce lažje narediti v živo, sita sem že navezovanja stikov in komuniciranja prek Zooma,« pove Larisa Kosi. »Upam, da študij ne bo potekal na daljavo. Tega si res ne bi želel, a čutim, da za to obstaja realna možnost,« k temu dodaja Tilen Tomažič. »Če bo to res tako, bi se lahko odločil celo za pavziranje. Res ne bi šel rad ponovno čez to izkušnjo.«

»Univerze se ne smejo ponovno zapirati prve«

Za številne študente to leto ni bilo lahko. Med njimi je tudi Luka Stegne (25), ki študira na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer končuje četrti letnik enovitega magistrskega študijskega programa farmacija. Poleg tega, da študira, je dejaven kot novinar znanstvene redakcije Radia Študent, na fakulteti pa je v študentskem svetu glavni koordinator tutorjev – se pravi študentov, ki so odgovorni za sistematično in organizirano zagotavljanje pomoči drugim študentom pri študiju. Ravno zato je med študijskim letom, ki ga je zaznamovala predvsem epidemija, poleg položaja, v katerem je bil sam, spoznal tudi položaj drugih študentov, s katerimi je bil veliko v stiku. Na njihove stiske in težave opozarja na Listi demokratičnega študentstva, v Študentski fronti, ki se udeležuje petkovih protivladnih protestov, in v iniciativi Študenti še obstajamo.

Več kot polovica kulturnoustvarjalnih delavcev razmišlja, da bi panogo zapustili

Konec julija je bilo v Rimu zgodovinsko srečnje skupine G20 – voditelji gospodarsko najmočnejših držav so se prvič sestali samo zaradi kulture. Ta sodi med panoge, ki jih je pandemija najbolj prizadela, a ob ustrezni podpori je lahko močno orodje za hitro gospodarsko okrevanje, saj ima vlaganje v kulturo izjemen multiplikativni učinek. Članice G20 se tega zavedajo.

Univerza kot banka

Tako rekoč vsi strokovnjaki se strinjajo, da se nam jeseni obeta četrti val epidemije, za katerega nihče ne more napovedati, ali bo zadnji; sodeč po raziskavah kužnosti novih različic virusa in nezadostni precepljenosti verjetno ne. Prav tako se v poletno sproščenih razpravah na gostilniških vrtovih vsi po vrsti strinjamo, da še enega leta lockdowna ne bomo preživeli. Tako zatrjujejo gospodarstveniki, ki se jim je že doslej uspelo obdržati nad vodo le z veliko iznajdljivosti in/ali discipline, tako pravijo turistični in gostinski delavci, enako trdimo delavci v izobraževanju, saj smo na koži svojih učencev, dijakov in študentov občutili katastrofalne posledice dela na daljavo.

Proticepilski protestniki so skušali vdreti v prostore BBC in zgrešili za dobrih osem kilometrov

Britanski nasprotniki cepljenja proti covid-19 – podobno kot nekateri privrženci gibanja Osveščeni prebivalci Slovenije (OPS), ki že mesece taborijo pred stavbo RTV na Kolodvorski ulici v Ljubljani – med drugim nasprotujejo medijski hiši BBC in ji očitajo promocijo cepljenja in širjenje lažnih informacij, povezanih s pandemijo koronavirusne bolezni.

Kdo deluje v interesu javnosti in kdo ne

»Kvarkadabra verjame v čar znanosti. Povedati vam hočemo, da naravoslovna znanost ni skrivna umetnost, dostopna le redkim posvečenim. Je spoznavanje narave, ki nam je vselej blizu in jo vsi živimo, zato, menimo, jo vsi lahko razumemo.« To je del prvega aksioma, ki so ga ob ustanovitvi leta 1997 in postavitvi spletne strani zapisali ustvarjalci Kvarkadabre – časopisa za tolmačenje znanosti. Od takrat je Kvarkadabra postala ena od osrednjih poPolicijska ura v Ljubljani in sumljivi sprehajalec psov / Foto: Twitter ljudnoznanstvenih elektronskih publikacij pri nas, saj ji je uspelo preprosto in razumljivo približati pogosto kompleksne znanstvene teme sleherniku. Podobno je počela tudi v času epidemije koronavirusne bolezni.