Hojs kupuje novo nadzorno opremo

»Digitalizacija notranje varnosti« je eden od projektov, ki ga je vlada podtaknila v Načrt za okrevanje in odpornost, med projekte, ki bi morali do leta 2026 prispevati k razvojnemu preboju. Zanj skuša država iz Bruslja dobiti slabih 24 milijonov evrov, utemeljitev se v Načrtu začne s stavkom: »Varnost v državi je ključnega pomena za ponoven gospodarski zagon in s tem tudi ohranjanje delovnih mest.« V projektu je največ denarja, 16 milijonov evrov, predvidenih za digitalno radijsko omrežje državnih organov po standardu Tetra, poleg ostalega pa je 1,23 milijona evrov namenjenih za uvedbo sistema ABIS.

Ivan Simič, direktor Fursa: »Pri vodenju države je najboljša kombinacija demokrata in avtokrata«

Posebno velikih pretresov na finančni upravi ni, ta deluje stabilno naprej kljub spremembam vodstva. Zakaj samo za pol leta? Prvič zato, ker menim, da delam dovolj hitro in bom v pol leta naredil, kar sem si zastavil. Drugič pa, ker na finančno upravo prihajam iz svojega davčnosvetovalnega podjetja in se želim tja vrniti, saj imam odgovornost do zaposlenih.

Vizjakov vodni center

»Vedno je v ozadju neki projekt, neka konkretna investicija, ki bi jo radi speljali, pa jo zakon ovira. In potem spremenijo zakon,« komentira eden od sogovornikov prakso vladanja pri nas. V občini Brežice, od koder prihaja okoljski minister Andrej Vizjak, imajo pripravljen projekt Dostopni vodni center Brežice. Z njim želi občina ogromno akumulacijsko jezero, ki je nastalo iz prosto tekoče reke Save zaradi postavitve hidroelektrarne leta 2017, spremeniti v turistično zanimivost.

Saj je vseeno?

Da nekaj ni prav glede kandidata za pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, je bilo jasno že na seji matičnega odbora za pravosodje, kjer je v predstavitvi bral osnove delovanja pravosodja, ki se jih študentje prava naučijo v prvem tednu študija, hkrati pa o nobenem od odprtih žgočih vprašanj v pravosodju ni imel mnenja. A če je nesprejemljivo na položaj pravosodnega ministra imenovati nekoga, ki ga to področje sploh ne zanima, pa je povsem nedostojno na ta položaj imenovati kršitelja pravosodne zakonodaje, človeka, ki je v preteklosti uporabljal slamnata podjetja, eno bolj zavržnih gospodarskih aktivnosti, ki ima kakopak za posledico več vrst oškodovanja, tudi davčne blagajne in seveda delavcev.

Obleke nimajo spola

V Španiji so nekateri profesorji in dijaki ter študenti začeli nositi krila, da bi izrazili solidarnost z žrtvami nasilnežev v šolah. Lani oktobra je namreč 15-letni dijak Mikel Gómez prišel v šolo v krilu, da bi izzval družbene vloge in podprl pravice žensk. A ker ozkogledi učitelji njegove akcije niso razumeli, so ga peljali k psihologu. Gómez je nato svojo izkušnjo posnel na priljubljeni mobilni aplikaciji TikTok, ki ima že skoraj milijardo uporabnic in uporabnikov, ter tako zgodbo ponesel v svet. Naletela je na številne pozitivne odzive, število ogledov pa je že preseglo več milijonov.

Rumene svastike

Na oknih ministrstva za kulturo so se konec prejšnjega tedna pojavili rumeni kljukasti križi. Grafiti, ki jih je bilo mogoče brez večjih težav odstraniti, so nastali kot odziv na odločitev ministrstva, da podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot, ki ga zastopa »domoljub« in vidni obraz Rumenih jopičev Urban Purgar. Sporočilo akcije je bilo jasno – ministrstvo skupaj s trenutno vlado (znova) odkrito podpira organizacije, ki simpatizirajo z neonacizmom.

»Slovenija nam je zaprla vrata«

Marija Jeremić je študentka primerjalne književnosti. Bolj kot proza jo zanima poezija in rada pove, da dobre v Sloveniji ne primanjkuje. Slovenski jezik je namreč prvič slišala ravno iz ust pokojnega pesnika Tomaža Šalamuna, ki se je ob obisku v Srbiji odločil svojo poezijo brati v srbskem in tudi slovenskem jeziku. Pred devetimi leti se je preselila v Slovenijo, kjer je dokončala srednjo šolo in vpisala študij na ljubljanski filozofski fakulteti. Danes dokončuje magisterij in se obenem že spogleduje s svojim naslednjim izzivom – z doktoratom iz primerjalne književnosti. A njeno življenje bi se po devetih letih bivanja tu – podobno kot številnim tujim študentom – lahko kmalu drastično spremenilo.

Vlado Miheljak

18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Dva leva

Od Ötzija do velike domovinske vojne

Samo nesamozavestni posamezniki in režimi delajo iz minornih zgodb lastne preteklosti velike dogodke. Po drugi svetovni vojni so nekateri (praviloma ne preveč izpričano junaški) partizanski borci doživljali t. i. jurišantske napade, kot oblike psihogene zamračenosti, v katerih so s trofejnim orožjem v bifejih, na veselicah, na javnih mestih in prireditvah uprizarjali scenoslede velikih borb. Zdi se, da sta tudi aktualno generiranje in konfabuliranje dogodkov svojevrstna poosamosvojitvena psihogena motnja.

N'toko

18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Žive meje

Veruj v panterja

Zgodovinarja iz nemirnega polsna zbudi bolečina v prsih. Hropeč za zrakom odpre oči in se poskuša premakniti, a ga nekaj tišči na posteljo. Nenadoma nad seboj začuti živo prezenco in se zaveda – nekdo leži na njem! Še nekajkrat pomežikne in v temi se začne izrisovati podoba. Najprej živo rdeče oči in rogovi, okoli njih žilavo telo, pokrito s črno štrenasto dlako, konice se kot umetelno oblikovana trajna vrtinčijo proti nebu. Štiri tace se stegujejo od trupa s togostjo povoženega mačka, baročni fedrasti rep in rdeče nalakirani kremplji vlečejo vsaksebi, kot bi hoteli pobegniti s telesa.

Odpravljanje posledic epidemije

Dolgotrajne razsežnosti vrzeli, ki jih je koronsko obdobje učenja na daljavo pustilo v znanju šolarjev, so nejasne. A zaznavati in sanirati jih je treba čim prej. Tega se zavedajo na osnovni šoli Lava v Celju, kjer so ves čas izobraževanja na daljavo tedensko spremljali, kaj se v izolaciji dogaja z njihovimi učenci. »Že decembra smo se začeli pripravljati na vrnitev otrok v šolo,« razlaga ravnateljica Marijana Kolenko. »Ker smo vedeli, da od države ne moremo veliko pričakovati, smo sami začeli pripravljati akcijske načrte – kako bomo k učencem pristopili na učnem in vzgojnem področju, hkrati pa pokrili različne stiske, ki smo jih zaznavali.«

Pekarna gre za med

MC Pekarna v teh dneh praznuje 27. obletnico obstoja. Na veseli dogodek letos pada mračna senca, saj si mariborska občina želi, da bi ta kulturni center preselili na drugo lokacijo onstran središča mesta, v kompleks nekdanje Mariborske tekstilne tovarne v Melju. Na mestu današnje Pekarne načrtuje širitev dejavnosti bližnjega univerzitetnega kliničnega centra in medicinske fakultete, ki sta svoje želje po širitvi že izrazila. Uporabniki edinega avtonomnega prostora v Mariboru selitvi soglasno nasprotujejo.

Janko Lorenci

18. 6. 2021  |  Mladina 24  |  Kolumna

Manevri

V zadnjem času Janša srdito napada Levico, tudi prepovedal bi jo. Očita ji dva naglavna greha: rušenje demokracije in kapitalizma oz. ustavnega reda. Sam se predstavlja kot njegov branik. Razpravo o tem je skušal vsiliti parlamentu.

Kam so šle poslovne stavbe?

Razmah gradbene dejavnosti v Sloveniji je nekoliko presenetljivo sovpadel z zdravstveno krizo, ob njem pa nastaja precejšnje strukturno nesorazmerje glede vrste novogradenj. Poleg infrastrukturnih projektov je namreč daleč največ stanovanjske gradnje. Ta je sicer tudi v običajnih razmerah skoraj vedno na prvem mestu, a zdaj vodi z naskokom, skoraj povsem zamrla pa je gradnja poslovnih stavb, natančneje, pisarn. Glavni razlog je gotovo to, da je večletna stagnacija gradbenega sektorja povzročila veliko pomanjkanje stanovanj, ta so zato zdaj dražja kot kadarkoli, cene pa dodatno podpirajo še nizke obrestne mere za posojila. Tako se gradnja stanovanj investitorjem veliko bolj splača kot gradnja pisarn.

Lani 3961 novih sončnih elektrarn

Konec leta 2020 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 11.990 sončnih elektrarn ali 3961 več kot leto prej. Številke se zdijo visoke, a dr. Kristijan Brecl iz Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko ljubljanske Fakultete za elektrotehniko opozarja, da je Slovenija tako pri skupni moči vseh sončnih elektrarn kakor pri moči per capita v zadnji tretjini med državami EU. »V Sloveniji nismo postavljali velikih fotovoltaičnih polj kot na primer Nemci in Španci,« pravi dr. Kristijan Brecl in dodaja: »V Sloveniji je delež majhnih elektrarn za samooskrbo prevladujoč.« Dr. Brecl je eden ključnih pripravljavcev portala in letnih poročil o stanju fotovoltaičnega trga pri nas. V poročilih so zajeti podatki Javne agencije RS za energijo, Statističnega urada ter družb Borzen in SODO, ki izvajata gospodarski javni službi operaterja trga z elektriko oziroma službo distribucijskega operaterja električne energije.

»Zelo intenzivno si prizadevamo za ozelenitev fasad«

Za nekoga, ki se ukvarja s področjem, od koder prihajajo vsak dan bolj črne napovedi – podnebnimi spremembami –, je dunajski politik Jürgen Czernohorsky neverjetno vedra oseba. Štiriinštiridesetletni politolog in sociolog je v politiko vstopil že v študentskih letih, ukvarjal pa se je predvsem z izobraževanjem – pred štirimi leti je prevzel tudi mestno ministrstvo za izobraževanje. Po koncu mandata se je preselil na drugo področje: prevzel je dunajsko mestno ministrstvo za podnebne spremembe in okolje.

Kača na drevesu, tiger na dvorišču

Kupovanje eksotičnih živali je le še ena razvada sodobnega človeka. Danes je popolnoma jasno, da eksotičnim živalim ni prav nič zabavno živeti v stanovanjih in hišah v zanje običajno vremensko nesprejemljivi Sloveniji le zato, da so lahko »v ponos« in ogled svojim lastnikom in njihovim znancem. Vsak jih lahko razume in vsak bi jih moral razumeti. A po zahodnem svetu trend nakupovanja kač, kuščarjev, pajkov, opic … do medvedov in tigrov prav nič ne upada. Tema je torej zanimiva in oddaja Tednik na TV Slovenija je šla v pravo smer in celo malce podprla ministrstvo za kmetijstvo, ki želi narediti popis vseh tovrstnih živali po slovenskih domovih ter uvesti jasna pravila in pogoje, pod katerimi lahko žival pride in živi v Sloveniji.

Agropop art

V preprostejših časih, pred kakšnimi petnajstimi leti, ko svojih dragocenih podatkov še nismo prostovoljno razdajali na Facebooku, saj smo čas namesto tega zabijali na proto-družabnem omrežju MySpace, je ljubljansko klubsko podzemlje zajel novi val treši rejv muzike, ki jo je v naše kraje uvozil kolektiv Smetnjak. To ni bil rejv, to je bil nu-rejv. To ni bil techno, to je bil techno rock. Smetnjak in njegovi nabliskani podaniki smo (bili) potomci Daft Punka, otroci Daft Punkovega »mlajšega polbrata« Ed Banger Records. Francoski elektro, electro-clash, francoski house, nu-disko, težko distorzirani synthi, epski dropi, rezki piski in štanc ritmi so tresli fluorescentne šuškave jakne pripadnikov prve generacije ljubljanskih hipsterjev, ki so se na večere Smetnjakovih zabav pred klubom K4 gnetli že ure, preden se je ta sploh odprl.

»Ustvarjamo lepoto iz sranja in povprečnosti«

Vsak(a) ima svojo narcisoidnost. Anonimnost je naša oblika.