Grega Repovž

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Uvodnik

Uvodnik / Nevednost

Večina prebivalcev Slovenije ne ve, da je bila Tea Jarc, da, tista mlada sindikalistka Tea Jarc, ki je bila med glavnimi organizatorji petkovih protestov zoper vlado Janeza Janše, lani maja izvoljena v šestčlansko vodstvo največje zveze evropskih sindikatov s sedežem v Bruslju. Ravno zdaj mineva leto dni, odkar je prevzela funkcijo. Glede na velikost sindikalne zveze, ki šteje kar 43 milijonov članov po celotni Evropski uniji, lahko mirno napišemo, da je Tea Jarc v tem trenutku ena od najpomembnejših (izvoljenih, ne pa napotenih) mednarodnih funkcionark iz Slovenije. A ni namen pisati o njeni funkciji, ki je predvsem izjemno naporna, ampak o nekaterih vsebinskih poudarkih, ki jih je Tea Jarc izrekla v tokratnem intervjuju za Mladino.

Zafrknimo Nato

Ministrstvo za obrambo je organizacija, ki ima po mnenju marsikoga sladke skrbi: ukvarja se s tem, kako potrošiti denar, ki ga ima vedno več. Obrambni proračun se iz leta v leto povečuje, včasih celo iz meseca v mesec. Pred kratkim je bilo v proračunskih dokumentih vlade zapisano, da bo obrambno ministrstvo prihodnje leto dobilo 1,106 milijarde evrov – to je že tako ali tako veliko povečanje, saj je lani to ministrstvo porabilo 980 milijonov evrov. A v skladu z najnovejšimi načrti bo imelo še več denarja. Na začetku tega meseca je vlada na proračunski seji sklenila, da bo ministrstvo za obrambo dobilo še dodatnih 67 milijonov in nato leta 2026 še več, kar 1,2 milijarde evrov. Se še spomnite, ko je lani ob poplavah takrat še minister za obrambo Marjan Šarec dejal, da se je vojska odpovedala 250 milijonom evrov (znesek naj bi prispevala v sklad za obnovo po poplavah)? Te obljube so že pozabljene. Vojaško trošenje se je vrnilo v stare tirnice.

Pomagajmo vladi trošiti denar za obrambo

Vojaške vetrnice – 60 milijonov

»Socialni dialog ne more delovati, če delodajalci niso pripravljeni sklepati kompromisov in poslušati nasprotne strani«

Širša Slovenija jo pozna kot tisto, ki je »okregala« Janeza Janšo na Kredarici, bila je eden najvidnejših obrazov petkovih protestov. A Tea Jarc je v prvi vrsti sindikalistka. Bila je predsednica sindikata Mladi plus, maja lani pa je bila – kot prva Slovenka in tudi prva oseba iz balkanske regije – izvoljena v vodstvo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Dejansko je Slovenka na eni najvišjih mednarodnih funkcij. Postala je namreč konfederalna sekretarka te krovne sindikalne organizacije v Evropi, ki zastopa kar 43 milijonov delavcev iz vse Evrope. S Teo Jarc smo se pogovarjali o prihodnosti dela in sindikalnega organiziranja, pa tudi o tem, ali v Sloveniji res, če gre verjeti nekaterim gospodarstvenikom, še zmeraj vlada komunizem.

Jedrska kampanja se je že začela

Referendum o drugem bloku krške nuklearke (JEK 2) je politično dogovorjen in napovedan za november, točen datum pa še ni znan. Državna družba Gen energija, ki je pristojna za pripravo projekta nove nuklearke, pa je v zadnjih mesecih sprožila že vrsto aktivnosti, s katerimi promovira projekt. Ena od njih so »road showi« oziroma terenske predstavitve projekta po različnih krajih po vsej Sloveniji. Že maja so odprli posebno spletno stran, tudi promocijski videi so se začeli že pojavljati na več kanalih YouTube, z nedavnim zakupom medijskega prostora pa je postalo jasno, da bodo zgolj za promocijske vsebine v medijih namenili 854.000 evrov. Da so se promocijske aktivnosti v mesecih pred napovedanim referendumom močno okrepile, seveda ni naključje. A formalno naj bi Gen energija pripravila projekt in pregledala njegovo smotrnost, ne pa zgolj brez zadržkov in z neomejenimi sredstvi navijala za projekt, za katerega je že zdaj jasno, da bi lahko brez upoštevanja stroškov financiranja presegel 15 milijard evrov. Je za tem odločitev vlade? Se je vlada neformalno odločila, da naloži družbi, naj izvaja to okrepljeno kampanjo?

Kdo se boji civilnega nadzora nad JEK 2?

Premier Robert Golob in vlada že več kot pol leta ignorirata številne zahteve nevladnih organizacij, da bi se v delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnosti pri projektu JEK 2 vključili predstavniki okoljskih in drugih organizacij ter bi se vsaj tako vzpostavil javni civilni nadzor projekta. V skupini, ki jo vodi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar, so zdaj le predstavniki ministrstev, uprave za jedrsko varnost ter vodilni Gen energije, Elesa in Nuklearne elektrarne Krško.

Lažni občutek nevarnosti

»Ko boste to brali in prebrali, ne boste več mirno spali. Še več. Ko se boste zbudili, boste odhiteli v najbližjo specializirano prodajalno in se oborožili,« uvodnik Demokracije Magazina, posebne izdaje tednika Demokracija, posvečene migracijam, začne urednik Boris Tomašič, sicer programski direktor in solastnik televizijske postaje Nova24TV. Res je, Demokracija in Nova24TV sta v neposredni lasti politične stranke SDS in njenih članov in funkcionarjev, ki pri vprašanju migracij (in prenekaterih drugih) zastopajo najbolj skrajno desna stališča oziroma politiko. Politiko, ki jo je novoizvoljeni evropski poslanec iz te stranke Branko Grims nedavno opisal kot »najbolj desno v politični ponudbi«. A prepričanje, da glavno mesto in država nasploh nista več varna zaradi migrantov, je vse bolj splošno razširjeno tudi v manj desnih, torej vsaj v sredinskih, če ne že skoraj tudi v levih delih volilnega telesa. Vsekakor bi našli več ljudi, ki so prepričani o tem, kot nasprotno. Pa ima vse to podlago v dejstvih, statistiki, v stvarnosti nasploh?

Kamala! / Zakaj bodo demokrati pometli s Trumpom

Kako so se republikanci nategnili! Kako so brcnili v temo! Kako so skočili v prazen bazen! Prejšnji teden so imeli namreč predvolilno konvencijo, na kateri so besno, bučno, na vse pretege, pompozno udrihali po predsedniku Joeju Bidnu – razbijali so ga, žgali po njem, ga smešili. Kar sijali so. Ja, vse so dali od sebe. In iz sebe. Kot da gre za življenje in smrt. Kot da jutri ne obstaja. Kot da je zdajle trenutek, ko je treba poravnati vse račune. Izrekli so vse, kar jim je ležalo na duši. Pokurili so vse najboljše slogane, vse najboljše replike, vse najboljše vzklike. Porabili so vse zaloge energije, ves adrenalin, vso evforijo. Sovraštvo do Bidna so prelevili v spektakel, v katerega so vložili ves svoj piarovski know-how, ves svoj telenovelistični potencial, vso svojo dramsko napetost, vso svojo retorično elektriko.

Spraševalka Jelka Godec

Poslanka SDS Jelka Godec je zgolj v prvih treh tednih julija postavila 30 poslanskih vprašanj, v dobrih dveh letih od nastopa te vlade pa jih je spletno orodje Parlameter naštelo že 324. S tem je rekorderka med 90 poslankami in poslanci sedanjega sklica. Po Parlametru se z Jelko Godec lahko meri le njena strankarska kolegica Anja Bah Žibert s 311 vprašanji, nato pa ji s precejšnjim zaostankom sledijo strankarske kolegice in kolegi Karmen Furman, Andrej Kosi, Suzana Lep Šimenko, Alenka Helbl in Anton Šturbej.

Vlado Miheljak

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Dva leva  Za naročnike

Komentar / Tožilka in tolovaj

Pravijo, da je Bidnov odstop pravilna, a prepozna poteza. No, ne vem. Če je prepozna, ne more biti pravilna. Se je pa sedaj nenačrtovano zgodilo to, kar smo nekako pričakovali po sicer prepričljivi zmagi Bidna proti Trumpu leta 2020. Takrat se je ocenjevalo, da (že takrat rahlo načeti) Biden ne bo več sposoben kandidirati še enkrat. In bodo Kamalo Harris celoten mandat pripravljali na nominacijo za letošnje volitve. To se ni zgodilo. Kljub vse bolj očitnemu pešanju kognitivne in telesne moči Bidna, se ni v demokratski stranki nihče drznil reči, da bo ponovljena kandidatura polom. Kar se je v zadnjih mesecih potrdilo. Takoj po odstopu so vplivni demokrati začeli eden za drugim izjavljati, da je Bidnova zapuščina izjemna ter da je z odstopom naredil državotvorno dejanje. No, to izjemno zapuščino je (tudi pred volivci demokratov) dobro skrival. In predolgo vztrajanje pri kandidaturi je bilo vse prej kot državotvorno dejanje.

SDS / Naši »najmočnejši aduti«

Novi evropski poslanec Branko Grims je s seboj v Bruselj odpeljal tudi dva pomočnika – Gašperja Pečarja in Žana Žalca. Prvi je v preteklosti že opravljal pripravništvo v evropskem parlamentu pri evropski poslanki Romani Tomc, čeprav je širši javnosti postal znan predvsem kot udeleženec afere »snegec«, ki jo je sprožil posnetek, na katerem so člani podmladka SDS uživali kokain, drugi pa je močno povezan z identitarnim gibanjem na Slovenskem.

Izbrisana, ker je palestinskega rodu

Blagovna znamka Adidas, druga najbolj priljubljena znamka športne opreme na svetu, se je zapletla v škandal. Ne prvič, škandalov je bilo že veliko in segali so od dolgoletnih očitkov o nečloveškem izkoriščanju delavcev, ki proizvajajo njene izdelke, predvsem v indonezijskih tovarnah, do spornih izdelkov, kakršen je bil čevelj z okovi. Za proizvodnjo tega se leta 2012 podjetje nazadnje ni odločilo, ker je ogorčeno javnost preveč spominjal na enega največjih madežev v zgodovini zahodnega sveta, suženjstvo. Tokrat je za razburjenje poskrbela promocijska kampanja za oživljeni legendarni model superg SL 72, ki se je začela tik pred začetkom olimpijade v Parizu. Najeli so nekaj znanih obrazov, športnike, glasbenike, tudi ameriško manekenko Bello Hadid. A le njo so kmalu zatem iz vsega promocijskega gradiva izbrisali. Njen greh? To, da je palestinskega rodu.

Pod žgočim soncem

Po zadnjem poročilu Mednarodne organizacije dela (ILO) vsako leto zaradi izpostavljenosti vročini na delovnem mestu umre 19 tisoč delavcev. Kar 71 odstotkov naj bi jih bilo zadnja leta izpostavljenih nevarnostim zaradi pretirane vročine – leta 2000 je bil ta delež približno 65 odstotkov. Tudi v Sloveniji, kjer podnebne spremembe potekajo nadpovprečno hitro, je teh primerov vse več. To opažajo predvsem na inšpektoratu za delo. Leta 2022 so, sodeč po njihovem zadnjem poročilu, recimo opazili, da podjetja »večinoma nimajo opredeljenih primernih in učinkovitih ukrepov v primerih, ko temperatura delovnega okolja presega 28 stopinj Celzija«.

Zgodovinska žalost

Pred dnevi je ljubljanski živalski vrt »ZOO Ljubljana« sporočil, da je v sodelovanju s še nekaj drugimi tujimi vrtovi v naravo »vrnil« kak ducat alpskih kozorogov, od katerih jih je bilo pet vzrejenih v ljubljanskem živalskem vrtu. Dogodek so poimenovali »zgodovinska vrnitev živali v naravo«, kar naj bi nakazovalo, da je šlo za zelo pomemben dogodek. Dejansko pa sicer na prvi pogled plemenito dejanje razkriva vso bedo obstoja ljubljanskega in v bistvu živalskih vrtov nasploh.

TV komentar / Morda ne najboljši intervju, a brez dvoma vreden zbranega gledanja, morda tudi dvakrat

V Slovenija nadaljuje serijo nenavadnih intervjujev – ali pa recimo raje drugačnih intervjujev – v svoji »prime« intervjujski oddaji. Tako je bil gost tokratnega nedeljskega intervjuja po Goranu Dragiću gledališki in filmski igralec Lotos Vincenc Šparovec, Edvard Žitnik pa ga je v studio pripeljal le zato, da bi povedal svojo mladostniško zgodbo, ki jo je sicer na gledališke deske postavil v obliki monodrame Človek v morju. Seveda, Lotos Vincenc Šparovec je markanten človek, tak je bil že kot najstnik, in večina ljubljanske populacije, s katero je Lotos Vincenc Šparovec odraščal, to zgodbo tudi dobro pozna. A res je, javno o njej ni nikoli govoril, se je pa o njej vseeno veliko govorilo, sploh v tistih letih po dogodku, in postala je ena od urbanih legend male slovenske prestolnice.

Novinarji proti skrajni desnici

V Nemčiji se z več strani stopnjuje pritisk na stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) in druge organizacije s skrajno desnega pola, kot je revija Compact, za katero se je oblast odločila, da jo prepove. Kljub temu pa javnomnenjske ankete AfD napovedujejo odlične izide na deželnih volitvah.

Ekstremni turisti

Lars Hinrichs je bogataš. Zgradil je poslovno omrežje Xing in z njim zaslužil milijone. V domačem Hamburgu bi zdaj rad odprl muzej digitalne umetnosti. Je lastnik številnih nepremičnin, med njimi večstanovanjske hiše na najboljši lokaciji v mestu, popolnoma opremljene z visoko tehnologijo, in razkošne vile na Ibizi. V življenju vedno hoče višje, boljše, sodobnejše in navadil se je dobiti, kar hoče, in to čim prej.

Univerzam onemogočena kritičnost

V Izraelu je prav zdaj v obravnavi predlog zakona, ki bi omejil svobodo govora na univerzah in vladi omogočil, da nezaželene profesorje odpusti. Zakon predvideva ustanovitev sveta, ki bi ga imenovala vlada, ta pa bi nato imel možnost univerzam naložiti, da posameznega profesorja odpustijo zaradi »podpore terorizmu«. Če tega ne bi storile, bi jih država lahko nehala financirati. Prestal je že eno od štirih glasovanj v izraelskem parlamentu (knesetu), uspeh se mu obeta tudi na drugih.

dr. Bogomir Kovač

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Ekonomija  Za naročnike

Komentar / V trikotniku

EU se je zadnjih pet let znašla v zamotanem trikotniku z ZDA in Kitajsko. Niti bruseljska birokracija niti voditelji najmočnejših članic nimajo jasnega odgovora, kaj storiti. Strateško rivalstvo med ZDA in Kitajsko se zaostruje in postaja nevarno. EU tu izbira med tradicionalnim političnim zavezništvom do ZDA in nujo ekonomskega povezovanja s Kitajsko. Evropske politične elite nihajo med vedno bolj agresivno obrambo ameriškega unilaterizma in kitajskimi pričakovanji novega multilaterizma. Liberalna demokracija in globalni trgi niso več jamstvo dolgoročne politične stabilnosti, miru in ekonomskega napredka. Zlom uradne neoliberalne ideologije zahodnega sveta vodi v politično destabilizacijo, ekonomsko stagnacijo in neznosno militarizacijo EU. ZDA in EU delujejo vedno bolj razdiralno, kdor ni z nami, je proti nam. Kitajska je bolj povezovalna, ker ji to ekonomsko koristi. EU bi rada obdržala ZDA kot zaveznike, Kitajsko kot oddaljenega konkurenta in Rusijo kot vojnega poraženca. Stoji pred nekakšno antineoliberalno dilemo, kako najti lastno pot rešitve. Potrebuje Sinatrovo doktrino, doktrino tiste Frankove večne My Way.

Janko Lorenci

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Kolumna  Za naročnike

Komentar / Hazarderji

Vročina pritiska, iz enega vročinskega vala v drugega padamo, Sonce nas cvre vedno bolj. Ne zato, ker seva močneje, ampak zato, ker spuščamo v ozračje pline, ki toploti branijo izpuhteti nazaj v vesolje. Skratka, Sonce ni krivo, a življenje na Zemlji postaja zagatno.

Zgodovina raperskih »beefov« / Goveja pravda

Beefi, torej zdrahe, spori, spopadi, pravde med raperji, ki se začenjajo, poglabljajo in rešujejo kar v studiih, s pomočjo pesniškega jezika, so stopili v slovenski (medijski) mainstream. Čeprav gre za fenomen, ki je star toliko kot sama hiphop kultura, so spopade med emsiji doslej načelno spremljali predvsem poznavalci in feni, ki so kot občinstvo na tribunah gladiatorskih bojev občudovali, kako njihov najljubši raper v tako imenovanih diss komadih z rimami javno sesuje svojega tekmeca, kako oblati njegovo ime in včasih razkrije kakšno umazano (in tudi inkriminirajočo) skrivnost iz njegovega zasebnega življenja.

Taborišča Melonijeve

Približno osem metrov visoka žičnata ograja se je svetlikala v soncu kot ravno spolirano srebro. Na še višjih drogovih so bili pritrjeni žarometi in nadzorne kamere, ki so prestregle vsak gib. Mogočni vhod je bil zaprt, za njim pa so se videle nove namenske zgradbe. Območje pristanišča, kjer je novo taborišče, so varovali trije varnostniki, ki so se dolgočasili v senci pod napuščem.

Dora Tomori / Glasbenica, ki je med pandemijo zaprti mladi generaciji odprla ušesa in srca

Kar nekaj najostrejših ušes slovenske kritiške scene je njen lanski prvenec Where No Heartbreak Has Gone označilo za najboljšo domačo ploščo leta. Slednja je sicer v angleščini, a ji tega ne gre zameriti, saj jezik spretno uporablja kot podaljšek svojega izražanja – ob tem pa čutnost njenih besedil priplava še višje na površje. In potem je tu še njen izraziti vokal, ki ga je Mladinin glasbeni kritik Jaša Bužinel v recenziji poimenoval »ultimativna gravitacijska sila njene glasbe«, še več, »eden vznemirljivejših glasov mlajše generacije«, ki »ga zaznamuje za ta leta nepričakovana globina«.

»Nenehno iščemo neke vrste odrešitev«

Sonja Prosenc (rojena leta 1977 v Slovenj Gradcu) je filmska ustvarjalka, ki se iz filma v film vse bolj uveljavlja tudi v mednarodnem prostoru, o čemer med drugim pričajo nedavni uspehi njenega najnovejšega celovečerca Odrešitev za začetnike, nabrite satirične drame o disfunkcionalni družini sodobnih aristokratov, ki se ji je pod težo bajnega premoženja pokvaril moralni kompas. Slovensko-italijansko-hrvaško-norveško-srbska koprodukcija, ki se predstavlja kot »tragikomična reimaginacija Pasolinijeve Teoreme«, je premiero nedavno doživela na slovitem newyorškem festivalu Tribeca, ki ga je pred dobrimi 20 leti ustanovil igralec Robert De Niro, med deseterico v njegovem glavnem mednarodnem tekmovalnem programu pa je bila izbrana izmed kar 13 tisoč prijavljenih celovečercev z vseh koncev sveta.

Heni Erceg

26. 7. 2024  |  Mladina 30  |  Hrvaška  Za naročnike

Komentar / Geni kremeniti

Zaprl je botego »Hrvaška« in odrinil na letni dopust. Pred tem je premier ministrstva natrpal s tipi iz profašističnega Domovinskega gibanja, da imajo zdaj moč in denar na dosegu roke. Dosegli pa so tudi prepoved uvedbe študija spolov na filozofski fakulteti, češ da si ne želijo imeti »sina, ki bi se zjutraj zbudil kot moški, zvečer pa bi postal ženska«. Bedni premier je moral pred dopustom opraviti še strankarske volitve, in to v hudem strahu, da se mu bo položaj šefa HDZ izmaknil, ker ga bo premagal močni protikandidat Andrej Plenković. Tako se je premier Plenković pomeril s Plenkovićem, kot edini kandidat premagal samega sebe in spet postal predsednik HDZ. Po njegovih besedah je bil to demokratični proces, nikakor ne totalitaristična farsa, kakor trdijo zlobneži, čeprav so celo v Zvezi komunistov hlinili demokracijo in na partijske volitve pošiljali vsaj po dva kandidata, drugega tako za finto.