Grega Repovž

18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Uvodnik

Uvodnik / Ne, mi smo rekli vam!

Nazadnje je SDS – in Mahnič ni zgolj poslanec SDS, ampak sodi v krog najožjih sodelavcev predsednika stranke Janeza Janše, ki ga je postavil celo za šefa sveta za nacionalno varnost – pozivala k oboroževanju pred dvema letoma, takrat zaradi domnevnih spolnih napadov migrantov. Vzorec je vedno enak: pride do napada in nato se razglasi, da je problem razširjen – vsi Romi in vsi migranti so enaki –, desnica podžiga, SDS ima pri tem vedno ob boku Novo Slovenijo, ki tudi sama lovi medijsko pozornost. A to ni brez posledic. Nenadoma so živčni Romi, seveda so na drugi strani živčni in prestrašeni prebivalci bližnjih naselij, starejši in tisti, ki živijo sami, pa starši in otroci, pač vsi po malem nasedemo na ustvarjeno vzdušje. Sledi vedno znova nov konflikt, spodbujen z občutki ogroženosti, lahko pa tudi naključen, a kaj ko smo zdaj vsi pozorni – in novi konflikt dokazuje, kako grozna je situacija. Kaj sledi? Zdaj bomo poslušali o nevladnih organizacijah in seveda levici (levici z malo, levici z veliko, levici kot sinonimom za Gibanje Svoboda, levici kot komunistih, levici kot Kučan je kriv, levici, ki da vlada), ki so s svojim strpnim pogledom na Rome dejansko krivi, da so razmere take.

Vsega so krivi komunisti

Spomenka Hribar je bila tista, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja – z esejem Krivda in greh – odločno in javno povedala, da so bili povojni poboji zločin nad nami vsemi. Naj na tej točki poudarimo, da to pomeni, da je Spomenka Hribar o njih spregovorila še v času pred demokratičnimi spremembami. Razprava o tem v Sloveniji torej poteka že desetletja.

Janša in Zver 

Seveda ni očitati mladosti in mladincem, da so kdaj počeli tisto, kar se zdi iz današnje perspektive nespametno. Težava se pojavi, ko ljudje, ki so v mladosti prisegali na rdečo zvezdo in komunistično partijo, v zrelejših letih postanejo sovražniki ideologije, ki so ji nekoč strastno prikimavali. Takšnim ljudem bi lahko rekli oportunisti, pa četudi se je zanje pri nas, vsaj za nekatere izmed njih, prijela besede osamosvojitelji.

»Namakalnih sistemov ni, ker jih živinorejci ne potrebujejo«

Dr. Marina Pintar (1961) je mednarodno priznana strokovnjakinja za namakanje. Po študiju agronomije na ljubljanski Biotehniški fakulteti se je leta 1986 zaposlila na Vodnogospodarskem inštitutu, zdaj Inštitutu za vode RS, kamor je kot prva agronomka prišla ravno zaradi načrtovane, a nikoli uresničene gradnje velikih namakalnih sistemov. Leta 1999 je postala profesorica na Oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete, katere dekanja je danes. Ostaja nosilka več dodiplomskih in podiplomskih predmetov s področja celovitega urejanja kmetijskega prostora, vpeta pa je tudi v vrsto raziskovalnih projektov.

Genocid se izplača!

Izraelski obrambni minister Kac je napovedal, da bodo vse Palestince iz Gaze – več kot dva milijona ljudi – preselili v mesto Rafa, ki ga bodo spremenili v orjaško taborišče, no, »humanitarno mesto«. Tam bodo Palestinci »na varnem«, pravi Kac, ki zelo rad uporablja olepševalnice. Tako kot so jih nekoč nacisti, ko so Jude pošiljali v taborišča smrti. Kac je tudi namignil, da bodo pomoč in storitve temu »humanitarnemu mestu«, ki bo pomenilo hudo kršitev mednarodnega prava, zagotavljale mednarodne organizacije, a živo si lahko predstavljamo, kakšen biznis bo postalo to enormno koncentracijsko taborišče – številne korporacije bodo tu bajno profitirale. Z dobavo, transportom, logistiko, gradnjo infrastrukture in tako dalje.

Dolgotrajna oskrba za telebane

Dvajset let so se pisali razni predlogi zakona o dolgotrajni oskrbi in nemalo različic je poniknilo v predal. Nazadnje ga je sprejela prejšnja Janševa vlada in nanj vezala evropska sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost – a je bil ta zakon dejansko neizvedljiv in ni imel zagotovljenega stabilnega financiranja. Vlada Roberta Goloba je zato za leto dni zamaknila uveljavitev zakona, medtem ko sta vzpostavitev novega sistema in tretjega stebra socialne varnosti (poleg pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja), za katerega se bo prihodnji mesec prvič pobralo tudi solidarnostni prispevek, postali prioritetni nalogi ministrstva za solidarno prihodnost in ministra Simona Maljevca. Sistem dolgotrajne oskrbe se je zagnal. Ker gre za tako kompleksen sistem, pa ni nenavadno, da je okoli njega še zmeraj veliko nejasnosti.

Vse je zarota

Čeprav se je skušal na vse načine ločiti od njega – in za to celo plačal politično ceno, ko je prejšnji mesec napovedal, da ne bo več kandidiral za predsednika Nove Slovenije –, je Matej Tonin iz dneva v dan bolj podoben opozicijskemu prvaku Janezu Janši. Zmeraj bolj brez sramu laže in zavaja. Pri čemer je morda res malce manj spreten, ker enkrat govori tako, spet drugi dan pa drugače. Pa vendar se toliko laži človeku počasi nakopiči. In to se mu mora nekje poznati. Ko se jih nakopiči dovolj, ko laž celo za tistega, ki jo izreka, postane resnica, svet dejansko postane drugačen. In nanj začne gledati kot na zaroto. Tudi v tem sta si z Janšo zmeraj bolj podobna.

Na Evropsko unijo se ne gre več zanašati. Sankcije zoper Izrael mora uvesti Slovenija sama.

Po dveh mesecih premlevanja, kaj storiti s pridružitvenim sporazumom med Evropsko unijo (EU) in Izraelom, je svet EU za zunanje zadeve prišel do zaključka, da ni treba storiti ničesar. Ničesar, da bi se ustavil genocid v Gazi. Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Kaja Kallas, ki je po zasedanju zunanjih ministrov EU v torek resda dejala, da ukrepi zoper Izrael ostajajo »na mizi«, naj bi bila pomirjena. Izraelske oblasti so se po »konstruktivnem dialogu« namreč zavezale, da bodo izboljšale dotok humanitarne pomoči v Gazo.

Konec zdravstvene krize?

Jedro nesoglasij med vlado in zdravniškimi organizacijami, predvsem zdravstvenim sindikatom Fides, ostaja zakon o zdravstveni dejavnosti, s katerim želi koalicija jasneje ločiti javno zdravstvo od zasebnega. V Fidesu so prejšnji mesec vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, saj naj bi omejeval pravico zdravnikov do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno pravico do svobode dela. Uveljavitev zakona naj ne bi imela le negativnih učinkov na partikularne interese nekaterih zdravnikov, škodovala naj bi, kot trdijo v Fidesu, tudi javnemu zdravstvu. Zaradi omejevanja dela zunaj javnega sistema naj bi sledili dodatne kadrovske izgube in zastoji. Podobno je tudi mnenje drugih zdravniških organizacij.

»Mi z nizkimi plačami«

»Mi z nizkimi plačami na najvišjih državnih funkcijah delamo negativno selekcijo,« je pred dnevi predsednica države Nataša Pirc Musar povedala v pogovoru za Klub slovenskih podjetnikov. »Če bi želeli dobre gospodarstvenike spraviti v slovensko vlado, ki imajo znanje, energijo, vizijo – na 3500 evrov ministrske plače nekdo, ki ima danes 10.000 evrov neto plače, ne bo šel. In s tem se nam ta kadrovski bazen izvrstnih strokovnjakov, ki jih v Sloveniji imamo, zelo, zelo zmanjša. Ja, danes vsi delamo za denar, tako pač je.«

Sejem orožarjev v Celju

Od 21. do 24. oktobra bosta na celjskem sejmišču potekala prvi mednarodni sejem in konferenca orožarjev SIDEC 2025. Prizorišče in prireditve bodo zaprti za javnost, namenjeni bodo le vabljenim. Med že napovedanimi govorci je predstavnik italijanskega podjetja Leonardo, ki dobavlja orožje Izraelu in s tem po ugotovitvah posebne poročevalke ZN za Palestino Francesce Albanese prispeva h kršitvam mednarodnega prava in genocidu, od katerega ima finančne koristi. Med panelisti bosta tudi Damir Črnčec, »skesanec« iz SDS, ki se je januarja z obrambnega ministrstva preselil na Slovenski državni holding, kjer skrbi za korporativno varnost, in donedavni dekan Fakultete za strojništvo Mihael Sekavčnik.

Ljudje trpeli, lastniki šteli

Od 12. junija, ko je vlada sprejela novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov in je Petrol protestno zaprl štiri poslovalnice v manjših krajih, je tečaj delnice Petrola rasel. Povedano konkretneje: če je bil okrog 10-odstotni delež Petrola, ki ga obvladuje eden najvplivnejših lastnikov, to je podjetnik Darij Južna, 13. junija vreden 197,5 milijona evrov, je bil ta torek, ko je Petrol napovedal vnovično odprtje štirih servisov, vreden skoraj 10 milijonov evrov več, 207,4 milijona evrov. Medtem ko so vodilni Petrola zadnje tedne javno zatrjevali, da je Petrol v nemogoči finančni situaciji, se je delničarjem – smejalo.

Luka Mesec, mag.

Minister za delo Luka Mesec je prejšnji teden na Fakulteti za družbene vede uspešno zagovarjal magistrsko delo iz širitve Evropske unije na Zahodni Balkan. In postal magister evropskih študij. Delo, v katerem je na 100 straneh uporabil 87 različnih virov, je solidno napisano. V njem podpredsednik vlade med drugim dokazuje, da se je širitev EU na Balkan sprva začela na meritokratski način – od bodočih članic se je zahtevalo spoštovanje nekaterih meril in vrednot – v zadnjem času, predvsem po začetku ukrajinske vojne, pa vse bolj prevladuje geopolitična dimenzija. Zato se v magistrski nalogi Mesec sprašuje, ali ni v EU v zadnjem času stabilnost postala pomembnejša od spoštovanja načel in vrednot.

Levica in Svoboda za legalizacijo konoplje

Potem ko je državni zbor v torek sprejel zakon, ki omogoča in ureja rabo konoplje v medicinske in znanstvene namene, sta Svoboda in Levica v zakonodajni postopek vložili še zakon, ki bo omogočil rekreativno rabo konoplje. S tem naj bi se uzakonila volja ljudstva, ki je bila izražena na referendumu pred več kot dvema letoma.

Bodi kot Severina

Severina, ki v rokah drži palestinsko zastavo – po tej podobi bo v spominu ostal letošnji festival Pivo in cvetje, največja festivalska prireditev v Sloveniji. Spominjali se ga bomo torej po človekoljubni drži najprepoznavnejše glasbene gostje festivala, ki se je zavzela za ustavitev genocida v Gazi, ki neovirano, pred očmi vsega sveta, poteka že 21 mesecev in je v njem umrlo že 60 tisoč Palestincev. Večtisočglavo občinstvo ji je namenilo huronski aplavz.

Vlado Miheljak

18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Dva leva  Za naročnike

Opereta o brezmesnih aferah

Ta Robert Golob je kot kralj beračev Peachum iz mračnega in umazanega sveta londonskega podzemlja v Brechtovi Operi za tri groše, ki je variacija in aktualizirana nadgradnja Gayeve Beraške opere. Pač, Peachum objokuje zlo usodo, ki dobrohotne, miroljubne in poštene ljudi naredi za slabe, zle. Češ: »Biti dober človek! Kdo pa si tega ne bi želel? Bili bi dobri, namesto tako surovi, a razmere tega ne omogočajo.« In podobno stisko opisuje Golob, ki da je po svojem habitusu mirovnik, a da časi niso taki, da bi mu mirovništvo omogočali. Ne vem, ne vem. Ne glede na to, kdo vse je metal pesek v kolesje koalicije, nas je Golob s svojimi partnerji zapeljal v brezperspektivno situacijo. Zdajšnji zapleti ob napovedih in napovedanih odpovedih dveh referendumov odvračajo vsakega kolikor toliko normalnega in moralnega človeka od politike. Vse in vsakršne politike. Politični akterji so se medsebojno nategovali, nategnili pa so volivce in volivke. Zato sta averzija in zasičenost kar najbolj normalna odziva. Pisal sem že svoj čas, da je nemška politična in politološka publicistika že trideset let nazaj uvedla pojem »politikverdrossenheit« (politične deprimiranosti), ki funkcionira kot nekakšna kanta za medijske smeti, v katero se vrže vse, s čimer se skuša poimenovati nezainteresiranost za politiko, distanco, nezaupanje, nezadovoljstvo s političnimi procesi in postopki političnega odločanja, splošna negativna stališča, predstavo o nečednostih politične elite itd. Gre dejansko za sindrom averzije in pasivizacije razočaranih volivcev in volivk. Najpoprej in najbolj v deželah t. i. novih demokracij. V zadnjem času vse bolj tudi v etabliranih demokracijah. Slovenija pa – kot da v zadnjih letih skuša prevzeti štafeto. 

Teorija mrtvega interneta

Pred slabimi petimi leti je na nekem dokaj obskurnem spletnem forumu vzniknila navidezno prismuknjena teorija zarote, ki predpostavlja, da je bilo medmrežje ljudem odvzeto že leta 2016, da so ga uzurpirali (ro)boti in da smo (človeški) uporabniki predvsem pasivni opazovalci algoritemsko vodene vsebine, ki jo avtomatizirano ustvarja in objavlja umetna inteligenca. To so bili še preprostejši časi, ko sistemi generativne umetne inteligence, denimo veliki jezikovni modeli, slikarski roboti in orodja za ustvarjanje sintetičnih videoponaredkov, še niso bili del vsakdanje digitalne krajine, teorija zarote pa je bila ovržena kot »paranoidna fantazija«. A zdaj, ko je splet iz dneva v dan bolj preplavljen z digitalnim balastom, ustvarjenim z umetno inteligenco (v angleščini se je takšne vsebine prijel izraz AI-slop, torej UI-brozga), in ko zares zajeten del objav in interakcij na družbenih omrežjih opravljajo (ro)boti, ki nas skušajo tako ali drugače opehariti, se teorija mrtvega interneta ne zdi več tako za lase privlečena, paranoidna ali pretirano konspirološka. Splet se kvari in prerokba postaja resničnost.

Doping olimpijada

Bo šport dobil neregulirano verzijo? Bomo odslej gledali tekmovanja športnikov, ki bodo mirno uporabljali poživila? Nam bo tak šport bolj všeč? Za zgražanje je prepozno, odločitev je bila že sprejeta in te igre že prihajajo – zgodile se bodo maja 2026 v Las Vegasu. Strokovnjaka za nedovoljena poživila v športu in raziskovalca na univerzi v britanskem Birminghamu, Ian Boardley in Martin Chandler, svarita pred resnimi tveganji za zdravje. Snovi, ki izboljšujejo športne dosežke, lahko povzročijo tudi nepopravljivo škodo, poudarjata, in nadzor zdravnikov na tekmovanjih tega ne more preprečiti. Nimamo namreč podatkov o posledicah dolgotrajnega jemanja poživil.

Zmaga atletinje Caster Semenya

Caster Semenya, olimpijska in svetovna prvakinja v teku na srednje proge, je bila leta 2009, po zmagi na svetovnem prvenstvu v atletiki, osumljena, da ni ženska. Oziroma da ni »čisto zares ženska« – in da mora biti potemtakem moški. Pri testiranju se je izkazalo, da ima v krvi zvišano raven testosterona in da se je rodila s spolnima kromosomoma XY, sicer značilnima za moške. Že leta 2011 je Mednarodna atletska zveza uvedla nova pravila, ki so za športnice določila zgornjo mejo testosterona, kar je imelo pogubne posledice za športno pot številnih atletinj, če se niso odločile za znižanje ravni testosterona s hormonsko terapijo.

Jabolko ne pade daleč od drevesa

Grok je eden od številnih pogovornih robotov, ki skušajo tekmovati s paradnim konjem umetne inteligence, modelom ChatGPT. Domuje na družbenem omrežju X (nekdanjem Twitterju), ki je po razvpiti uzurpaciji, ki jo je izpeljal najbogatejši zemljan Elon Musk, postal še večja greznica sovraštva, kot je bil pred tem. Grokova prednost naj bi bila, da je »maksimalno usmerjen v iskanje resnice«, kar naj bi pomenilo, da ni tako politično korekten kot njegovi tekmeci – skratka, kakor pravi Musk, da je »anti-woke«.

N'toko

18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Žive meje  Za naročnike

Kako iz Nata?

Stranke in gibanja evropske levice nimajo veliko priložnosti za uresničevanje svojih idej. Večino časa preživljajo na političnem obrobju, kjer se obupano borijo za preživetje in se izčrpavajo v vsakodnevnih bojih proti ekscesom neoliberalizma – vedno je treba preprečiti kak socialni rez, privatizacijo kake bolnišnice, posek kakega drevoreda … Priložnosti, da bi se iz nišnih aktivističnih krožkov spremenili v dejanske akterje zgodovine, se zares pojavijo le vsakih nekaj desetletij. Cela generacija aktivistov utegne doživeti le en prelomni trenutek, v katerem se nebesna znamenja poravnajo – ko notranja nasprotja kapitalizma odprejo vrata spremembam in so vladajoči preveč razdeljeni, da bi jih jim uspelo preprečiti. In nič ni bolj tragičnega kot spoznanje, da te je trenutek ujel nepripravljenega in da je priložnost splavala po vodi.

Boj z vročino

Letošnje poletje je znova zelo vroče, temperatura sredi dneva redno preseže 30 stopinj Celzija. Junij 2025 je bil najtoplejši in najbolj suh mesec od začetka meritev leta 1950.

dr. Bogomir Kovač

18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Ekonomija  Za naročnike

Mesto grozljivega spomina

Enajstega julija 2025 so se v Potočarih pri Srebrenici znova gnetli visoki politiki v zakulisju nemih grobov. Vsakoletni spomin na množično in načrtno pobijanje moškega prebivalstva, na posilstva žensk in kraje otrok se letos prepleta tudi z obletnico slovitega Daytonskega mirovnega sporazuma. Genocid v Srebrenici je bridko ogledalo vojnih grozot ob razpadu Jugoslavije, Potočari pa postajajo prostor vsakoletne hipokrizije političnih elit. Pred tridesetimi leti se je tod zgodil nepredstavljiv največji zločin po II. svetovni vojni. Danes o tem vemo domala vse, o obsojenih političnih in vojaških zločincih, mednarodnem priznanju genocida, nemoči in nesposobnosti Združenih narodov, EU, Nata ... Svetovna ureditev, pravni red in politična odgovornost so se sesuli tukaj, leta 1995 in ne morda 2025 zaradi grozot v Ukrajini in genocida v Gazi. Daytonski sporazum je sicer prinesel vsiljeni mir, a hkrati povsem disfunkcionalne institucionalne rešitve. Zato Bosna in Hercegovina (BiH) po tridesetih letih znova postaja nevarno torišče geostrateških interesov, grozečega razpada države, morda nove vojne. Bo Srebrenica še enkrat postala varljiva ura izgubljenega spomina?

Zabava je upor

Nočno življenje je za nas marsikaj. Za nekatere je odklop od vsakodnevnih skrbi, pobeg od rutine in preganjanje stresa, za druge možnost socializacije in iskanja bližine ter pripadnosti, za tretje varen in svoboden prostor za izražanje identitete, kar sicer v vsakodnevnem življenju ni vedno samoumevno. Pogosto pa je vse od naštetega. Je pobeg in je zatočišče, je intenzivna oblika bivanja in uresničitev želje po preseganju banalnosti vsakdanjika, zadovoljevanje potrebe po svobodi in avtonomiji.

Janko Lorenci

18. 7. 2025  |  Mladina 29  |  Kolumna  Za naročnike

Koristna, a šibka

Za Levico se je referendumska kolobocija razpletla ugodno – ostala je pri nasprotovanju oboroževanju in Natu, z delno izjemo Svobode edina ni igrala različnih vlog in morda je sprožila vsaj površno razpravo o nas in orožju. Tako si utegne pridobiti nekaj volivcev, saj bo zunanja politika najbrž ostala pomemben del tematike na volitvah čez slabo leto. Takrat bo njen tekmec tudi Miha Kordiš, ki je stranko zapustil in, zanimivo, glasoval proti referendumu.

Zaslužitelja vse hvale

Josip Jurčič postaja slovenska ikona. Pred nekaj leti je doživel, no, on osebno pač ne, ampak njegov lik, simpozij, na katerem so nastopili mnogi jurčičoznalci, mdr. tudi dr. Bernard Nežmah. V šolskem čtivu je bil Jurčič že prej dobro zasidran. Osebno ime, nekdaj res redko, se je pod vplivom čtiva – Jurčičeve povesti Domen – razširilo, trenutno je Domnov nekako 3900, če ne še več. (Bernardov je nekaj več kot osemsto, Brankoti smo pa ohoho visoko.) Zadnje čase izhajajo o Jurčiču številna dela disertacijske kakovosti, ki ga razčlenjajo kot ustvarjalca.