Grega Repovž

11. 7. 2025  |  Mladina 28  |  Uvodnik

Uvodnik / Koga je strah sramote?

Četrtega aprila letos je singapurski premier Lawrence Wong nastopil pred singapursko javnostjo. Takole je dejal: »Konec je obdobja z mednarodnimi pravili podprte globalizacije in proste trgovine. Prihajamo v novo obdobje, v katerem bo vse skupaj bolj arbitrarno, protekcionistično in nevarno. Združene države Amerike so se odločile, da bodo ta dogovorjeni sistem mednarodne trgovine preprosto zapustile, da se bodo pogajale z vsako državo posebej. To je zrušilo vse. To bo prizadelo nemalo držav, a zlasti bo prizadelo majhne narode, kot je Singapur. Konec je stabilnosti, konec je pravil, ki so varovala majhne države. Moramo se pripraviti, zdaj prihaja za nas zelo nevaren čas.«

Mladinina anketa: Ljudje imajo radi Nato

Anketi, ki ju je Mladina v sodelovanju z agencijo Ninamedia opravila minuli teden, razkrivata, da javnost podpira povečanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do leta 2030 – k čemur se je vlada zavezala v junija sprejeti obrambni resoluciji. Ravno tako velika večina nasprotuje izstopu iz zveze Nato.

Gremo iz Nata! Gremo iz Nata?

Slovenija se je zadnjič zares znašla v nacionalnovarnostni stiski – njena varnost je bila takrat ogrožena, v zraku pa je bilo čutiti strah – v času epidemije koronavirusne bolezni. Kako se je ta uradno končala? S slavnostnim preletom Natovih letal!

»Resnica pravzaprav ne zahteva pretirane inteligence, zahteva samo pogum«

Francesca Albanese, mednarodna pravnica in posebna poročevalka Združenih narodov za okupirana palestinska ozemlja, je marca lani objavila posebno poročilo o razmerah v Palestini – naslovila ga je Anatomija genocida. Pol leta po Hamasovem terorističnem napadu in pol leta po začetku obleganja Gaze je v njem zapisala, da »obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bil dosežen prag, ki kaže na izvajanje genocida nad Palestinci v Gazi«. Od takrat je za nekatere persona non grata, v Izrael nima vstopa, v očeh drugih pa velja tako rekoč za herojinjo. Vnovič je mednarodno javnost pred kratkim razburkala s poročilom Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida, v katerem odgovarja na vprašanje, komu genocid pravzaprav najbolj polni žepe.

Kakšne so druge možnosti?

Slovenija zdaj za obrambo prispeva okoli 1,3 odstotka BDP, do konca leta naj bi se ta izdatek – sicer predvsem na račun infrastrukturnih projektov, ki jih že izvajamo in jih bomo zdaj opredelili kot del Natove mobilnosti, recimo gradnjo drugega tira – zvišal na dva odstotka BDP. A obstajajo tudi druge možnosti. Države, ki so nevtralne ali celo brez vojske, za obrambo praviloma plačujejo vsaj na prvi pogled veliko manj.

Ko vsi gledajo stran

Sredi devetdesetih je Anglijo pretresla vrsta pričevanj o spolnih zlorabah mladoletnih nogometašev. Dve desetletji kasneje, leta 2016, je sledil še en val prijav. Spodbudilo ga je pričevanje tedaj 43-letnega nekdanjega nogometaša Andyja Woodwarda, da že vse življenje trpi, ker ga je v klubih Crewe Alexandra in Manchester City od njegovega enajstega leta spolno zlorabljal trener Barry Bennell. Ta je bil serijski pedofil, ki je bil do takrat že trikrat obsojen, tudi na zaporno kazen. Žrtve, ki so spregovorile naknadno, med njimi tudi Woodward, pa so poskrbele, da iz zapora nikoli več ni prišel. Barry Bennell je bil zaradi zlorab več deset fantov v Angliji in ZDA skupno obsojen na petih procesih. »Tem fantom ste se zdeli kot Bog … v resnici pa ste bili utelešeni hudič,« mu je dejal eden od sodnikov.

Potrebuje EU tudi evrobombo?

Večina mrtvih je pokopana, prvi prah se je polegel. Dvanajstdnevna vojna, kot jo je poimenoval ameriški predsednik Donald Trump, je končana, izraelski in ameriški letalski napadi na iranske jedrske naprave so zavrli jedrski program v tej državi; strokovnjaki se še ne morejo zediniti, ali za mesece ali morda celo za leta. Ni verjetno, da so objekti in naprave popolnoma uničeni, kot je trdil Trump, vendar pa bo moral režim v Teheranu zdaj resno pretehtati, ali naj sestavi bombo. Niso zadnji izraelski in ameriški napadi pokazali, da se mora zaščititi in svoje nasprotnike odvrniti od vnovičnega napada?

Nebesa zadnjega komunista 

Na Thompsonovem koncertu smo imeli dopisnika, Janeza Janšo, ki je v nekaj stavkih povedal vse: »Morje luči, vere in domoljubja. Čestitke, sosedi! SI & HR. 500.000 ljudi, predvsem mladih, in nobenega incidenta. Manifestacija večnih vrednot naše civilizacije, izraženih tudi v besedah Ivana Cankarja: Mati, domovina, Bog…«

Vlado Miheljak

11. 7. 2025  |  Mladina 28  |  Dva leva  Za naročnike

Članarina za Nato kot mafijska varščina?

Ni kaj, evropska komisarka Marta Kos je v intervjuju navedla nekaj tehtnih ugotovitev o stanju v Evropski uniji. A žal izstrelila puščice v popolnoma napačne tarče. Res je, da konsenzualni princip odločanja blokira učinkovitost. Res je tudi, da razni Orbáni in drugi vzhodnoevropski in v zadnjem času tudi zahodnoevropski nestrpni populisti obremenjujejo zvezo. A o tem ni kaj stokati. Orbán et consorts seveda so nadloga, niso pa, vsaj za zdaj še ne, usodni problem. Zares problem je evropska komisija; zaščitniška politika Ursule von der Leyen do Izraela, njena brezdušnost do civilnega prebivalstva Gaze, militantna, nediplomatska vizija končanja ukrajinsko-ruskega konflikta, brezbrižnost do dogajanja v Srbiji … Viktor Orbán je slej ko prej zastopnik zgolj ene od držav zveze, Ursula von der Leyen predstavlja Unijo kot celoto. In ta Ursula ne samo, da ni pripravljena »reči bobu bob« in obsoditi genocidne politike Izraela v Gazi, tudi ob zadnji vojaški intervenciji v Iranu je šokantno poenostavljala: »Izrael ima pravico do samoobrambe«, ker pač »Iran ne sme posedovati jedrskega orožja«. No, da ga poseduje tudi Izrael, se ji ne zdi pomembno. Še do vprašanja, ali je ta intervencija v opreki z mednarodnim pravom, se ne opredeli.

Sram naj vas bo

V poosamosvojitvenem času Slovenije v evropski prostor še ni bila poslana večja polresnica, cela laž, kot sta jo v evropski parlament plasirala slovenska evropska poslanca dr. Milan Zver in Romana Tomc. Najprej z odprtjem razstave v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju Macesnova gorica – slovenski Katin avtorja dr. Jožeta Dežmana. Gre za razstavo fotografij izkopavanj 3450 umorjenih, pogreznjenih v jami pod Macesnovo gorico v času od 2. do 10. junija 1945. Nato pa še s peticijo, ki jo je sestavil dr. Mitja Ferenc in jo je evropski parlament sprejel na julijski seji.

Premoženjskega davka ne bo

Velike reforme dela in kapitala, kar je bila ena od osrednjih predvolilnih obljub koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, očitno ne bo. Z ministrstva za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so sporočili, da je predlog »premoženjskega davka«, za katerega so decembra lani v vladi že sprejeli izhodišča, na stranskem tiru. Češ da je pred uvedbo davčnih ukrepov treba izpeljati še »določene ukrepe, ki so predpogoj za pripravo celovitih rešitev za stabilizacijo stanovanjskega trga«. Zapišimo drugače, v vladi želijo najprej okrepiti pravno varnost lastnikov, ki so stanovanja pripravljeni oddajati dolgoročno.

Odliv poldruge milijarde

Banka Slovenije je izdala prvo oceno lanskih tujih neposrednih naložb v Sloveniji. Prvi podatki kažejo, da so tuje neposredne naložbe lani dosegle nov rekord – 23 milijard evrov. V primerjavi z letom 2023 so zrasle za 0,8 milijarde evrov, v primerjavi z letom 2020, torej v zadnjih petih letih, pa so se skupaj povečale za 6,3 milijarde evrov ali 38 odstotkov.

Cigani nekoč in Romi danes 

V noči na nedeljo, 8. junija, je na plesišču na gasilski veselici v Ribnici med opitimi prišlo do fizičnega obračuna. To ne bi bila novica niti na kakem lokalnem spletnem portalu, če ne bi bil kratke potegnil ribniški župan Samo Pogorelc in če udarcev ne bi bil prejel od Romov. »Če pa zdaj ne bodo začeli zvoniti vsi alarmi, potem pa – se opravičujem – ne potrebujemo države, ne potrebujemo zakonodaje, ne potrebujemo nič več,« je med drugim tedaj dejal Pogorelc. Konec sveta, izredne razmere, zahteva se popoln obračun z Romi. Kolikokrat smo to že slišali? V zadnjega pol stoletja neštetokrat. In kaj to pomeni? Da so Romi problematični in da se ne morejo spremeniti? Ali da država in lokalne skupnosti v vsem tem času niso storile tako rekoč nič, da bi se socialni položaj Romov izboljšal? Odgovore, presenetljivo, najdemo že v medijskem zapisu iz nekega daljnega, res povsem drugega časa.

Omogočanje genocida

Tretjega julija je posebna poročevalka Združenih narodov o položaju človekovih pravic na palestinskih ozemljih, Francesca Albanese, izdala poročilo Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida. V njem poudarja tudi vlogo finančnih ustanov, ki jih ob akademskih institucijah uvršča med »omogočevalce« izraelske okupacije in zdaj genocida. Z dvema bankama, zelo izpostavljenima v poročilu – francosko BNP Paribas in britansko Barclays –, pa tesno sodeluje tudi slovensko finančno ministrstvo, nazadnje je prav ti dve banki najelo pri izdaji obveznic prejšnji mesec.

Zasebni interesi v boju za duše

Čeprav psihoterapevtov pri nas naravnost mrgoli, tega poklica v Sloveniji zares ne poznamo. Ker zanj ni zakonske podlage, ki bi zahtevala minimalno izobrazbo ali usposabljanje, se lahko za psihoterapevta okliče praktično kdorkoli. Naj bo to klinični psiholog ali psihiater, ki to dejavnost opravlja v zasebnem sektorju, družinski terapevt, ki je izobrazbo pridobil na Teološki fakulteti, ali diplomant katere od zasebnih fakultet, ki so se odločile vstopiti na to področje (denimo ljubljanska podružnica zasebne Univerze Sigmunda Freuda). V skrajnih primerih pa lahko pacient, ki išče pomoč na trgu, naleti tudi na koga, ki je opravil samo »vikend tečaj« iz katerega od psihoterapevtskih pristopov, ali, še huje, pristane na kavču mazača, ki obljublja, da bo njegove tegobe odpravil s pomočjo energij in kristalov.

Heni Erceg

11. 7. 2025  |  Mladina 28  |  Hrvaška  Za naročnike

Švercar domoljubja

Tako, vsi zadovoljni, nekateri pa, brez dvoma, tudi dobro poplačani. Državno-cerkveni megaprojekt zasebnega koncerta je v celoti uspel, žrtev vročine in gneče ni bilo, vse službe – od policije, zdravstvenih delavcev do državnega vrha – so ponosne na odlično organizacijo prireditve, »kakršne še ni bilo«, koncerta M. P. Thompsona, na katerem se je v Zagrebu zbralo pol milijona ljudi. Večidel iz »naše« Herceg Bosne – tiste tako zaželene tvorbe v zahodni Bosni, ki nam je med vojno ni uspelo priključiti – in seveda iz ogromne hrvaške diaspore iz različnih evropskih mest.

Težave z akreditacijo

Na nacionalno agencijo za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) smo se obrnili z vprašanjem, ali jo je zasebna Nova univerza že seznanila, da namerava ustanoviti novo članico – fakulteto za psihoterapijo. V skladu z zakonodajo bi bila namreč to dolžna storiti v 30 dneh. »Svet Nakvisa se je z namero o spremembi notranje organizacije univerze seznanil,« so potrdili na agenciji. »Če želi fakulteta izvajati nove javno veljavne programe, pa mora za to pridobiti akreditacijo.«

Dovolj Pričevalcev

Že enajsto leto – da, prav ste prebrali – na TV Slovenija gledamo najbolj amatersko oddajo na javni televiziji v Evropi. Namreč Pričevalce. Jože Možina se odpelje k nekomu domov, potem mu postavlja vprašanja, kakor mu padejo na pamet, o človeku ve malo ali še manj, malo napaberkuje, malo podpihuje, malo podtika, in že imamo pred sabo oddajo dolžine enega in pol celovečerca, ki bi jo tudi na mali TV Idea gladko zavrnili kot popolnoma neprofesionalno narejeno. Pač to, kar dela Možina, ni televizija, ampak dokumentarni zapis za arhiv. To ni oddaja, ampak gradivo. Zadnja njegova »oddaja« je bila dolga 165 minut – kar je več kot katerakoli oddaja na katerikoli televiziji.

Vmesno poročilo o financiranju SDS in strankine tovarne sovraštva

Državni zbor je prejšnji teden obravnaval in potrdil drugo vmesno poročilo preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja strank v obdobju pred državnozborskimi volitvami leta 2022 in med njimi. Komisiji je doslej uspelo zbrati obsežen nabor dokazov, da politična stranka SDS neposredno ali posredno obvladuje televizijo Nova24TV in tednik Demokracija, ki sta v tem obdobju delovala izključno v korist SDS, analize vsebin pa so pokazale, da ta kvazimedija ne spoštujeta osnovnih novinarskih standardov, širita dezinformacije in manipulirata z dejstvi – pogosto z zlonamernim ciljem politične diskreditacije.

dr. Bogomir Kovač

11. 7. 2025  |  Mladina 28  |  Ekonomija  Za naročnike

Oboroževanje?

Politična referendumska zmešnjava in ekonomska giljotina militarizacije države sta državo sredi leta 2025 pripeljali do roba vzdržnosti. Politični amaterji z leve in bleferji z desne so ob kompleksnejših družbenih problemih znova prikazali osupljivo igro pritlehne zvijačnosti na račun verodostojnosti države. Na znamenito zasedanje Nata v Haag je slovenski politični vrh odpotoval z zgrešeno strategijo, izsiljeno domačo resolucijo brez teže in s sklepom o pristanku na nove finančne obveznosti države v tej vojaški zvezi. Podpisani sklepi z vrha Nata so doma zanetili politični požar. Golobova koalicija se je vedno bolj pogrezala v močvirje interpretacij in na koncu smo pristali v popolnem referendumskem kaosu o obrambnih izdatkih in celo hamletovski dilemi našega obstoja v Natu. Janševi so v tej kloaki hoteli rušiti vlado na račun načelnosti do Nata. Golob pa je v hazarderskem hitropoteznem šahu poskušal žrtvovati figuro za rešitev lastnega političnega zapleta. Nenadoma so vsi na napačnih položajih politične šahovnice in se pravdajo za oslovo senco. Toda ves teater političnih oslov ima logično interesno podstat.

Janko Lorenci

11. 7. 2025  |  Mladina 28  |  Kolumna  Za naročnike

Sramota?

Pa smo doživeli orožarsko komedijo zmešnjav, zakulisnih manevrov in resnih ozadij. In zelo različnih interpretacij. Predsednica države, vedno polna nasvetov, je preostanku politike rekla, naj Sloveniji ne dela sramote.

Avtorska pravica do lastne identitete

Videi deepfake oziroma ’globoki ponaredki’, torej hiperrealistični videoponaredki, v katerih lahko subjektom polagamo besede v usta, so prah dvigovali že leta pred nenadnim vzponom sistemov generativne umetne inteligence. Zdaj, ko so tovrstna orodja izjemno zmogljiva, preprosta za rabo in čedalje dostopnejša, pa je splet iz dneva v dan bolj preplavljen z lažnimi podobami, videi in zvočnimi posnetki, s katerimi se briše meja med resničnostjo in domišljijo.

Moteči gostje v mladinskem klubu

Prejšnji teden se je v Velenju zgodilo nekaj nepričakovanega. Klub eMCe plac, h kateremu sodijo kavarna, galerija in večnamenski prostor in je že nekaj let priljubljeno zbirališče mladih v mestu, so brez napovedi zaprli. Na družbenem omrežju Facebook so uporabnikom sporočili: »Danes ste prišli na drink pa ostali pred zaprtimi vrati. Ne, nimamo kolektivca. Ne, ni prevroče za delat. Naš klub je do nadaljnjega zares zaprt. Tisti, ki redno hodite k nam, sumite, kaj je pripeljalo do tega. Tisti, ki občasno, se mogoče malo čudite.« V klubu so imeli že kar nekaj časa opraviti s skupino mladih odraslih, ki so se vedli moteče, do natakarjev in do drugih gostov, bili so glasni, homofobni, pa tudi fizično in verbalno nasilni. »In zdaj smo na točki, ko zgubljamo (kreativno, zagnano, talentov polno) mladino, ker se pri nas ne počuti več fajn. To je tisto, kar najbolj boli. Nedopustno je,« so še napisali.

»To govedo je bilo kastrirano brez anestezije«

Prvega julija je v Švici začel veljati zakon, ki proizvajalcem in prodajalcem živalskih izdelkov nalaga, da na njih označijo, ali so bila med pridelavo izdelka uporabljena sredstva, kruta do živali. »Pri nakupu živalskih proizvodov, kot so meso, mleko ali jajca, bodo imeli potrošniki v prihodnje na voljo dodatne informacije o načinu proizvodnje. Tako bodo lahko ugotovili, ali so bila ta živila proizvedena z uporabo bolečih postopkov, ne da bi bile živali predhodno anestezirane,« je v izjavi za javnost pojasnil švicarski zvezni svet.

Prežeto z užitkom

Pred desetletjem so v parku Boulogne na obrobju Pariza odprli nov muzej moderne in sodobne umetnosti, ki ga je financirala Fundacija Louis Vuitton. Modno podjetje, nastalo konec 19. stoletja, je danes ogromna korporacija z enotami po vseh celinah, imperij pa je (kot številna druga velika podjetja) zgradilo na pogosto neetičnih delovnih procesih in spornih odločitvah – najbolj razvpito je bilo kolaboriranje z Vichyjsko republiko v času nemške okupacije Francije. A kot pravijo današnji lastniki podjetja, je to stvar preteklosti, ogromni sodobni muzej, ki so ga dali postaviti v parku, kjer so še do nedavnega poslovali prostitutke in preprodajalci mamil, pa naj bi dokazoval njihovo željo po vlaganju v umetnost, katere ogled bo dostopen vsakomur. Muzej je zasnoval ameriški arhitekt Frank Gehry na svoj značilni postmoderni dekonstruktivistični način, tako da zgradba že sama po sebi učinkuje kot umetniški objekt v objemu narave. To poletje je v prostorih muzeja na ogled doslej najobsežnejša razstava 87-letnega britanskega slikarja Davida Hockneyja, enega najbolj priznanih in priljubljenih umetnikov današnjega časa.

Skok v Ljubljanico prihodnje leto?

Po stotih letih se je mogoče kopati v Seni. Prejšnji konec tedna je mesto Pariz dalo zeleno luč, da se meščani in turisti lahko začnejo kopati v tej reki na treh lokacijah, pri stolnici Notre-Dame, Eifflovem stolpu in v vzhodnem delu mesta. Odprtje reke za kopalce je sledilo ogromnemu projektu pariških mestnih oblasti, ki so želele reko očistiti pred začetkom olimpijskih iger leta 2024, tako da bi lahko nekatere športne prireditve na vodi potekale v njej. To jim je sicer uspelo, tudi županja Anne Hidalgo je pred letom dni skočila v Seno. Zdaj pa je ta odprta tudi za splošno javnost, je pa velikost kopališč omejena, tako da se bo na dan lahko okopalo približno 1000 ljudi. Kopališča bodo odprta do konca avgusta.