• IK, STA

    6. 7. 2025  |  Politika

    Na koncertu Thompsona tudi Janez Janša

    V Zagrebu se je v soboto zvečer na koncertu kontroverznega pevca Marka Perkovića Thompsona po ocenah organizatorjev zbralo 504.000 ljudi. O večjih incidentih niso poročali, policija je sporočila, da je v soboto pridržala 123 ljudi, večinoma zaradi posedovanja pirotehničnih sredstev.

  • Uredništvo

    6. 7. 2025  |  Družba

    »Zdi se, da nikogar zares ne moti, če bodo Palestinci izginili«

    V aktualni posebni poletni številki Mladine INTERVJU lahko preberete tudi pogovor z Nado Pretnar, upokojeno učiteljico angleškega jezika. Že dolgo je glas Palestink in Palestincev ne le v Sloveniji, temveč tudi v sosednji Italiji, kjer je s starši živela že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V zadnjem obdobju je spet več v Trstu kot v Ljubljani, mesti pa povezuje prav s propalestinskim aktivizmom. V Ljubljani sta z Barbaro Vodopivec že več kot desetletje gonilo Gibanja za pravice Palestincev. V intervjuju, ki ga je pripravila novinarka Mladine Monika Weiss, je med drugim dejala, da so se v gibanju odločili, da bodo neformalna skupina, civilnodružbeno združenje zainteresiranih in aktivnih posameznikov in posameznic, ki deluje v solidarnosti s palestinskim narodom. 

  • Uredništvo

    6. 7. 2025  |  Politika

    Ljudmila Novak / »Ni čudno, da je NSi znova dobil nalepko privesek SDS«

    "Z največjo stranko na desnici imamo dolgoletne izkušnje. Kot veste, sem pred leti tudi sama ugotovila, da je težko sodelovati z nekom, ki te v ozadju neprestano ruši. Tonin je to smer najprej obrnil, v odnosu do SDS je bil širokogruden, na koncu pa je to veliko stalo tako njega kot celotno stranko. Vedno sem zagovarjala, da se mora NSi v času vladanja javno distancirati od spornih odločitev in metod, ki jih uporablja neka druga koalicijska stranka. Javnost nas je kaznovala, ker se v zadnji Janševi vladi nismo zmogli distancirati pri najbolj razvpitih stvareh, kot so bile izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, neimenovanje evropskih tožilcev, afera Vizjak … Teh stvari v internih krogih nismo odobravali, a javno tega v najbolj kočljivih trenutkih nismo povedali. Ni čudno, da smo znova dobili nalepko privesek SDS, čeprav to zagotovo nismo."

  • Uredništvo

    6. 7. 2025  |  Svet

    Ali gre vojnemu zločincu res zaupati atomsko bombo?

    "Danes o izraelskem jedrskem arzenalu praktično ni več skrivnosti. Uganka ostaja le še število jedrskih konic, saj vlada ne dovoljuje mednarodnih inšpekcij, ki jih sicer vztrajno zahteva za druge. Nekateri omenjajo 90 konic, drugi 400. Resnica bo bržkone nekje vmes. Toda težava je, da jih upravlja neuravnovešeni politik, ki se zdaj bojuje na sedmih frontah, kot pravi, in ga zaradi zločinov v Gazi išče mednarodno kazensko sodišče v Haagu. Ali gre vojnemu zločincu res zaupati atomsko bombo?"

  • STA

    6. 7. 2025  |  Svet

    Elon Musk ustanovil novo politično stranko

    Milijarder Elon Musk je v soboto sporočil, da je ustanovil novo politično stranko z imenom Ameriška stranka, s katero naj bi se uprl temu, kar je označil za enostrankarski sistem v ZDA. Na svojem družbenem omrežju X je obljubil, da bo ljudem vrnil svobodo.

  • Uredništvo

    6. 7. 2025  |  Kultura

    Ona je desetka / Ženska kot objekt poželenja in odsev moških pričakovanj

    V Galeriji DobraVaga nodo, 8. julija, ob 18.00 odprli razstavo Hannah Koselj Marušič z naslovom she’s a 10, ki raziskuje, kako se dojemanje lastnega telesa oblikuje pod vplivom družbenih pričakovanj, medijskih podob in spletne kulture. Gre za večplastno umetniško delo, ki z uporabo raznovrstnih medijev odpira vprašanja o telesu, percepciji lastne vrednosti, samopodobi in vrednosti vkalupljenja fizične podobe v sodobni družbi. Otvoritev bo pospremil tudi performans, v sodelovanju s plesalko Patricijo Crnkovič.

  • Monika Weiss

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    Davčna oaza za vodilnega v NLB

    Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je eden najglasnejših kritikov »previsokih davkov« v Sloveniji in premočnega »davčnega primeža«. Nenehno poziva k nižjim davkom, zlasti za najbogatejše, in se hvali, da si prejeto plačilo (lani je prejel 1.012.914 evrov bruto) zasluži – tudi ker ustvarja super dobičke. A dejstvo je, da mu dobičke že več kot desetletje omogoča ravno država z izjemno ugodno – v Evropski uniji celo najugodnejšo – obdavčitvijo dobičkov bank. To potrjuje študija Mednarodnega denarnega sklada iz julija lani, na katero je nedavno opozorila Banka Slovenije. Brodnjak torej deluje v davčni oazi.

  • Petrolova igra

    Nenavadna politična in poslovna bitka med Golobovo vlado in upravo Petrola se je v začetku julija končala s spravnim sestankom obeh predsednikov. Po nekaj tednih obojestranskih političnih neumnosti in korporativnih neslanosti je bil to edini možni in na koncu tudi pričakovan epilog zgodbe z dolgo brado. Na odprti sceni smo od sredine junija 2025, tradicionalnega meseca večnega odpiranja Pandorine skrinjice regulacije cen naftnih derivatov, opazovali nov poskus vladnega spreminjanja tržnih pogojev in burnega poslovnega odziva Petrola. Vlada je s staro argumentacijo skrbi za stabilnost cen razširila regulacijo tudi na bencinske servise na avtocestah, Petrol pa je prešel v protinapad z abotnimi marketinškimi in tržnimi potezami.

  • Uredništvo

    5. 7. 2025  |  Družba

    »Jugoslavija je nastala v takšni hitrici, da ni mogla imeti trdnih temeljev«

    "Jugoslavija je nastala v takšni hitrici in na tako skrpucan način, da ni mogla imeti trdnih temeljev. Njeni narodi so se združili v romantični iluziji, da je jezikovna sorodnost cement, ki lahko državo drži skupaj. V resnici pa se sploh niso poznali med sabo in niso imeli skupne zgodovinske tradicije. Do leta 1918 so živeli v različnih državnih enotah, imeli so različne veroizpovedi in različne mentalitete. Optimizem, s katerim so šli v združitveno avanturo, ni bil utemeljen. Jasno je, zakaj ni šlo. Slovenci in Hrvati niso računali na hegemonijo Srbov v nastajajoči kraljevini in je niso nameravali sprejeti."

  • Borut Mekina

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    Banke nas ožemajo / Stroški bančnih storitev so v Sloveniji visoki in vztrajno rastejo

    Storitve bank – odprtje bančnega računa, plačevanje računov, dvigovanje gotovine – niso navadne tržne storitve nekega podjetja, nekakšen nujni dodatek k našim življenjskim stroškom. Tudi po uradni definiciji so vse to oblike javnih storitev, ki jih opravljajo banke. To je seveda razumljivo: danes brez bančnega računa in z njim povezanih storitev ni mogoče preživeti. Uporaba bančnih storitev tako ne sme biti in ni vezana na državljanstvo, na stalno prebivališče, na socialni status, na davčno rezidentstvo. Banke celo ljudem z neprimerno »boniteto«, recimo z dolgovi in težavami pri vračanju denarja, ne smejo odreči opravljanja storitev. In ker so bančne storitve nujne, ker so storitev za vse druge storitve, so regulirani tudi stroški, ki jih lahko banke zanje zaračunajo. Evropska unija je zaradi tega že leta 2014 sprejela direktivo o plačilnih računih, ki državljanom zagotavlja pravico do tako imenovanega osnovnega bančnega računa.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    »Ker je nekaj zakon, še ne pomeni, da je prav«

    Junija so v Los Angelesu izbruhnili protesti proti množičnim deportacijam priseljencev, ki jih je zagnal ameriški predsednik Donald Trump skupaj z Uradom za priseljevanje in carino (ICE). Državljansko nepokorščino se je Trump odločil zatreti z vsemi mogočimi sredstvi, tudi z aktiviranjem nacionalne garde. Če bi se kaj podobnega dogajalo drugod, bi Američani to označili za fašizem, »če bi imeli od tega gospodarske ali politične koristi, pa bi najbrž tja že izvažali svojo posebno različico demokracije,« je prepričan ameriški antropolog in arheolog dr. Jason De León, profesor antropologije na Univerzi v Los Angelesu in vodja Cotsenovega inštituta za arheologijo, ki proučuje migracije iz Latinske Amerike v Združene države Amerike (ZDA). Njegovo terensko delo med drugim obsega zbiranje in katalogiziranje predmetov, ki jih migranti puščajo ob poti med prečkanjem ameriško-mehiške meje, ter intervjuje z migranti v Arizoni in tihotapci v Mehiki in Hondurasu. Med obiskom Slovenije prejšnji mesec si je ogledal tudi slovensko južno mejo.

  • Uredništvo

    5. 7. 2025  |  Družba

    »Privilegij je odgovornost, privilegij je moč. Jeza je iskra – usmerimo jo!«

    "V meni tlijo občutki jeze, odgovornosti in sramu, da nisem naredila vsega, kar zmorem. Občutek nemoči je neznosen, z njim ne moremo obstajati. Kar se dogaja, presega vse meje sprejemljivega in dogovorov, ki smo jih kot družba sprejeli. Genocid je postal vsakodnevna novica, ki jo konzumiramo ob reklamah za nego kože. Ta svet postaja distopičen in tudi mi se moramo vesti temu primerno."

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika

    Napad / SDS zaradi intervjuja v Mladini nad evropsko komisarko Marto Kos

    Prejšnji petek je izšla Mladinina posebna poletna številka Intervju, v kateri vsako leto pripravimo poglobljene pogovore s sogovorniki iz politike, kulture in gospodarstva. Letos je v njej objavljen tudi intervju z Marto Kos, komisarko za širitev Evropske unije (EU), ki je to pomembno funkcijo uradno prevzela decembra 2024.

  • Gregor Kocijančič

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    ChatGPT poneumlja

    Tega, da so sistemi generativne umetne inteligence in veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, izjemno prikladna orodja, ne moremo zanikati. Uporabnike lahko odrešijo različnih suhoparnih opravil, izboljšajo njihovo produktivnost in jim prihranijo nekaj časa, a v tem se skriva tudi past: sprva človek klepetalnemu robotu ChatGPT prepusti kako preprosto opravilo, potem še eno in še eno, dokler nehote ne pride do točke, ko stroj razmišlja namesto njega. Raba umetne inteligence postane udobna navada, ki izhaja iz lenobe in lenobo tudi podpira.

  • IK, STA

    4. 7. 2025  |  Politika

    Golob napovedal referendum o članstvu Slovenije v Natu

    Po današnji odločitvi Državnega zbora (DZ), ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Uvodnik / Populistični udar

    Čeprav je bilo o »5 odstotkih BDP za Nato« do danes napisanega že veliko, velja opozoriti na populistični udar, ki ne priznava dejstev, izrekovalci pa si ob tem sami kopljejo jamo. Pa pri tem ne mislimo na kritične komentarje javnosti – ko gre za vojsko in njeno bohotenje, je pač vsaka kritika na mestu. Ne, predmet kritike tokratnega zapisa bosta namreč dve politični stranki, SD in Levica, ki sta se edini v parlamentarnem političnem prostoru postavili proti »5 odstotkom BDP za Nato«. Najprej bomo dokazali, da gre za nepotreben populistični udar, nato pa še, da si stranki – čeprav očitno prepričani, da s tem kažeta zobe in Natu in premierju Golobu in verjetno še vsem vojnam po svetu – s tem sami kopljeta jamo.

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Politika

    Bodo poslanci umaknili podporo okuženemu zakonu?

    Specialistka psihiatrije dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je na ministrstvu za zdravje bdela nad pripravo novega zakona o psihoterapiji, je postala dekanja novoustanovljene fakultete za psihoterapijo, ki spada pod okrilje zasebne Nove univerze Petra Jambreka. S pripravo zakona si je tako rekoč tlakovala pot v novo kariero, zaradi česar je sedaj deležna očitkov o nasprotju interesov in zlorabi položaja, nad zakonom, ki je zaradi tega okužen, pa bdi upravičen sum o sistemski korupciji.

  • Marcel Štefančič jr.

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Svet  Za naročnike

    Zohran dela / Kako je socialist šokiral New York in Ameriko

    Zohran Mamdani, 33-letni demokratični socialist hindujsko-muslimanskega rodu, član skupščine zvezne države New York in bivši reper, je ameriški novi obraz: 24. junija je na primarnih volitvah demokratske stranke šokantno gladko odpihnil favoriziranega Andrewa Cuoma, nekdanjega liberalnega guvernerja New Yorka, sicer večnega liberalnega šampiona politične sredine (veliko je gradil, uzakonil zakonske zveze istospolnih parov, slavil pravico do izbire, sodelavcem delil Machiavellijevega Vladarja, zamočil pri covidu), in postal povsem nepričakovani demokratski kandidat za župana New Yorka, največjega ameriškega mesta.

  • Borut Mekina

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Svet  Za naročnike

    Pet odstotkov za »daddyja«

    Minuli teden je bil del politike in večji del slovenske javnosti šokiran in zgrožen nad lahkotnostjo, s katero je domnevno Slovenija pristala na enormno zvišanje obrambnih izdatkov – na kar pet odstotkov BDP do leta 2035. Če te številke vzamemo zares, je rezultat resnično neverjeten: če bi Slovenija za obrambo namenila pet odstotkov BDP, bi namreč to pomenilo, da bo kar 20 odstotkov proračuna šlo za orožje. Kar je približno toliko, kolikor zdaj dajemo za vse šolstvo, ali približno toliko, kolikor dajejo za obrambo države, ki so dejansko v vojni. Ni čudno, da so v SD in Levici zahtevali sklic koalicijskega vrha. Podobna drama je potekala tudi v drugih državah članicah Nata, a se je hitro izkazalo, da bo juha, ki jo bomo na koncu zaužili, manj vroča od napovedane.

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika  Za naročnike

    Zakonodajna vročica

    Iztekajo se zadnji meseci, v katerih lahko koalicija še v relativnem političnem miru v državnem zboru sprejema tako imenovane ključne zakone, s katerimi so se ukvarjali ves mandat, prav zadnji mesec pred počitnicami pa je po izkušnjah zadnja resna priložnost. Bo torej na dnevnem redu julijske seje zakon o medijih? Ne. Bo na dnevnem redu pokojninska reforma? Tudi ne.

  • STA

    4. 7. 2025  |  Politika

    Himna avstrijske Štajerske je za Slovenijo sporna, ker opeva tudi slovensko ozemlje 

    Slovenski veleposlanik na Dunaju je danes izročil protestno noto avstrijskemu zunanjemu ministrstvu, v kateri sta izražena nestrinjanje in protest slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve v zvezi z odločitvijo deželnega parlamenta avstrijske Štajerske, ki je v torek uzakonil Dachsteinsko pesem kot deželno himno, so sporočili z MZEZ.

  • Vanja Pirc

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    Marjan Fabjan / Trener ali predator?

    Leta 2017, v letu vzpona gibanja #MeToo, je ameriška gimnastičarka McKayla Maroney, olimpijska prvakinja iz Londona (2012), prvič spregovorila o tem, da je žrtev spolnih zlorab. Da jo je od 13. leta spolno zlorabljal dolgoletni reprezentančni zdravnik Larry Nassar. Ni bila edina; Nassarja je spolnih zlorab obtožilo kar 125 žensk, tudi najboljša gimnastičarka vseh časov Simone Biles, ki je v senatu za razsežnost zlorab okrivila celoten sistem: gimnastična zveza in olimpijski komite sta za sporno ravnanje vedela, a »nista opravila svojega dela«. Nassar je bil nato obsojen. Do konca življenja bo v zaporu.

  • Stanka Prodnik

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Zoran jé! / Včasih je treba pogledati človeku v krožnik, da bi razumeli, kaj se je zgodilo s politiko

    TV Slovenija nas je ta teden presenetila z novinarsko klasiko – torej klasičnim brskanjem po računih in izdatkih. In res smo onemeli. Mestna občina Ljubljana je v zadnjih petih letih za reprezentanco porabila naravnost nepredstavljivih 2,6 milijona evrov, samo v letu 2024 kar 700 tisoč evrov. Novinar Klemen Košak nam je postregel z zelo trdo primerjavo: državni zbor je v istem obdobju za reprezentanco porabil le piškavih 55 tisoč evrov.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Dva leva  Za naročnike

    Dr. Mabuseja smrtonosnejši Nato

    Razprava o Natu kaže na vseevropski – torej tudi slovenski – problem podrejanja in podredljivosti. Podrejanja bebcu in norcu. Ko v politiki vladajo bebci, je hudo, ko norci, je še hujše, ko pa taki, ki so v eni osebi oboje, je katastrofa. In zdaj smo tam. Na čelu zahodnega zavezništva je nori bebec. A najbolj fascinantno in bizarno pri tem je, da ne le tisti, ki so na kritični distanci, ampak tudi vsi, ki so v središču odločanja o zavezništvu, vedo, da je tip točno tak. Ko rečeš, »ta tip je nori bebec«, vsi od Rutteja, Merza, Macrona, Starmerja pa do podalpskega Goloba vedo, o kom je govor. Skoraj žaljivo do naslovnika povedi bi bilo pojasnjevanje in poimenovanje. Dovolj je preprosto izreči bebec in/ali norec. Frazem brez stranske razlage razkrije oziroma določi identiteto. In vsi našteti ne le da vedo, o kom je govor, ampak tudi vedo, da je res tak. Zakaj mu torej sledijo, če to globoko v sebi vedo?

  • Matic Gorenc

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika  Za naročnike

    Po zapletih je slovenski državni zbor le dobil skupino prijateljstva s Palestino

    Skupine prijateljstva s tujimi državami so v slovenskem državnem zboru nekaj najbolj vsakdanjega, za zdaj imamo 65 skupin prijateljstva z državami z vsega sveta, poleg tega pa še dve posebni skupini prijateljstva s podsaharskimi državami in državami jugovzhodne akcije, kamor je vključenih po 46 in deset držav. Skupaj torej državni zbor goji odnose s 121 državami, kar sta približno dve tretjini držav. Te skupine sicer nimajo nobenih uradnih pooblastil, a so kljub temu lahko pomembne pri povezovanju in dialogu med državami – pa tudi za izkazovanje solidarnosti. Prav ta namen so pred mesecem imeli koalicijski poslanci, ki so v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve predlagali ustanovitev skupine prijateljstva s Palestino, saj te doslej še ni bilo. Na predlog Levice je sicer delovala v prejšnjem sklicu državnega zbora, v tem sklicu pa se ni oblikovala.

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    Zviti duh / Duhovnik in profesor, ki je tudi specialist klinične psihologije

    V 26. številki Mladine smo objavili prispevek z naslovom Vseprisotni duh, v katerem smo se med drugim sklicevali na pisanje časnika Večer, ki je razkril, da se dr. Christian Gostečnik, frančiškan, profesor in eden od ustanoviteljev študija družinske terapije na Teološki fakulteti, neupravičeno predstavlja kot klinični psiholog. S fakultete so nam po objavi prispevka poslali pojasnila, vendar ta niso odpravila dvomov o postopku, po katerem naj bi bil Gostečniku dodeljen omenjeni naziv. Še več: dvome so poglobila.

  • Peter Petrovčič

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    Referenduma ne bo / Politični šov. In nič več kot to.

    Protigejevsko društvo Za otroke gre, ki ga vodi Aleš Primc, je zbralo potrebnih 5000 podpisov in v državnem zboru zahtevalo začetek zbiranja potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Državni zbor bo brez dvoma to možnost zavrnil, Primc pa se bo, kot je že napovedal, obrnil na ustavno sodišče in tam, kakor pravi, zmagal. A to se ne bo zgodilo.

  • Luka Volk

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Politika  Za naročnike

    Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je tik pred sprejetjem

    Akademik in zgodovinar Janko Pleterski je proti koncu življenja hudo opešal. Življenje je zanj postalo neznosno breme, zato se ga je odločil končati. Ker druge, dostojnejše izbire ni imel, si je prerezal žile na zapestju – a so ga, proti njegovi volji, rešili. Leta 2018, pred smrtjo, je zato pisal državnemu zboru in se zavzel za zakonsko ureditev pravice do pomoči pri končanju življenja. Tega ni dočakal. Bi se pa njegova poslednja želja zaradi sedemletnih prizadevanj sina Andreja Pleterskega, prav tako priznanega raziskovalca, Srebrne niti ter ne nazadnje volje ljudstva, izražene na posvetovalnem referendumu, lahko kmalu uresničila.

  • Monika Weiss

    4. 7. 2025  |  Mladina 27  |  Družba  Za naročnike

    »Rapidna suša« / Tako se imenuje kombinacija vročinskega in sušnega stresa, ki jo živimo

    »V juniju je v večjem delu Slovenije padlo od med nekaj enic do 25 odstotkov običajne količine padavin, le v skrajnih vzhodnih in zahodnih delih nekoliko več – a do največ 60 odstotkov običajne količine, kar je še vedno precejšen primanjkljaj,« so nam pred dnevi iztekajoči se junij opisali na Agenciji za okolje z dodatkom, da je bila meja za vročinski val presežena že sredi junija. Tak izplen prvega meteorološkega poletnega meseca sovpada z nedavno napovedjo Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF): čaka nas podoben tip poletja, kot smo ga imeli leta 2022, torej vročinski valovi s sušo, ki povečuje nevarnost požarov. A to specifično poletje 2022 je po študijah v Evropi terjalo več kot 61.000 smrti.