MLADINA Trgovina
  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Pogovorimo se o krščanskih demokratih

    »Hvaležen sem vsem poslancem, ki so 22. junija glasovali zame. Nekateri nam priznavajo, da smo z ekipo v teh dveh mesecih, ko sem na funkciji, naredili več kot so prej v 4 letih mandata. DZ je zaradi moje izvolitve normalno deloval in to je najpomembnejše.«
    —Matej Tonin, predsednik Nove Slovenije in državnega zbora, na Twitterju 14. avgusta 2018
    Več

  • Perica Rajčić

    20. 8. 2018  |  Svet

    Grčija po osmih letih izstopa iz programa pomoči

    Svetovna finančna, gospodarska in socialna kriza se je dotaknila tako razvitih kot manj razvitih držav v EU večinoma zaradi visokega javnega dolga in proračunskega primanjkljaja. Varčevalni ukrepi in strukturne reforme na področju javnih financ so bile opozorilo vsem državam, kaj se lahko zgodi, če ti kazalci presegajo postavljene maastrichtske konvergenčne kriterije. Grčija, ki danes velja za nekakšnega ''evropskega bolnika '', pravzaprav nikoli ne bi smela postati članica evroobmočja, saj pred vstopom v resnici niti ni izpolnjevala konvergenčnih maastrichtskih kriterijev. Prave podatke oz. stanju financ so Grki s pomočjo investicijske banke Lehman Brothers takrat spretno prikrivali in tako zavajali evropsko skupnost z namenom vstopa v evroobmočje leta 2001. Več

  • Darja Kocbek

    20. 8. 2018  |  Svet

    Kdor stavi na sankcije, mora vedeti, da se spušča v igro z negotovim izidom

    Sankcije niso ne vojna ne mir, ampak vsakega nekaj. Zaradi tega jih je treba v mednarodni politiki uporabljati previdno, smiselno in z občutkom za pravo mero. Na prvi pogled ne povzročajo prelivanja krvi, videti so tudi stroškovno učinkovitejše kot oboroženi spopad. Toda njihove učinke je mogoče predvideti samo na začetku. Kdor stavi na sankcije, ne sme pozabiti na zakon nepredvidljivih posledic, v die Welt piše Michael Stürmer. Novice, ki jih v zadnjih tednih in dneh slišimo o Iranu in Turčiji, ponujajo celoten spekter dokazov, da so sankcije nevarne in je redko mogoče predvideti njihove posledice. Več

  • Damjana Kolar

    20. 8. 2018  |  Kultura

    Poezija in vino na Ptuju

    Na Ptuju bo od 22. do 25. avgusta potekal 22. mednarodni festival Dnevi poezije in vina, na katerem se bo zvrstilo več kot 55 brezplačnih dogodkov. Sodelovalo bo 22 pesnikov in pesnic iz 16 držav, ki sta jih izbrala letošnja selektorja britanski pesnik in urednik Rod Mengham, ki bo tudi sam nastopil na festivalu, ter slovenski pesnik, pisatelj, urednik in prevajalec Aleš Šteger. Festival je od leta 2014 del evropske pesniške platforme Versopolis, ki jo podpira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije Več

  • IJ, STA

    17. 8. 2018  |  Politika

    Marjan Šarec zaprisegel kot novi predsednik vlade

    Na tajnem glasovanju v državnem zboru je Šarca podprlo 55 poslancev. Ob zaprisegi se je zahvalil za podporo in dejal, da bo namenil vse moči za to, da bo bolje vsem. Več

  • IJ, STA

    17. 8. 2018  |  Svet

    Več kot 350 ameriških medijev proti medijski vojni predsednika Trumpa

    Trump za lažne novice pogosto označuje prispevke, ki so kritični ali ki vsebujejo zanj škodljive informacije. Ne malokrat pa je medije tudi že označil za sovražnike ljudstva. Po njegovi presoji časnik  New York Times propada, pri televiziji CNN pa so zaposleni lažnivci. Občasno tudi osebno napade novinarje na novinarskih konferencah ali preko Twitterja. Spomnimo, da je bil novinarjem New York Timesa in CNN večkrat onemogočen dostop do tiskovnih konferenc Bele hiše. Konec julija letos je bil dostop do tiskovne konference onemogočen tud CNN novinarki iz Bele hiše. Več

  • Grega Repovž

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Politika  Za naročnike

    Sreča za vse

    »Onkraj razumnega dvoma je, da ta vlada ne bo stabilna, uravnotežena, razvojna in reformna. Žal bo politično pristranska, retrogradna, reformno, razvojno in projektno neučinkovita ter po večinskih ocenah političnih poznavalcev kratkotrajna.« Te besede so ta teden v svojem pismu zapisali dolgoletni podporniki SDS in Janeza Janše, Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Romana Jordan, Matej Avbelj in Tomaž Zalaznik. In nadaljevali: »Kot ena od skrajno levih vlad bo nesposobna vzpostaviti za Slovenijo vzdržne prijateljske odnose z vladami sosednjih držav Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Italije, pa tudi z vladami osrednjih držav EU Nemčije in Francije ter z ZDA kot voditeljico evro-atlantske obrambne zveze.« Več

  • Vasja Jager  |  foto: Borut Krajnc

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Na balonu in brez kompasa

    Če človek pogleda okoli sebe, dobi občutek, da se je znašel v letu 2007. Nikjer sledov o kakšni krizi ali previdnosti, gospodarska rast je visoka, dobički rekordni. Banke so polne denarja, le da si ga tokrat niso po nizkih obrestih sposodile v tujini, temveč jim ga je še ceneje zagotovila država. Krediti in dobički so zagnali rulete »kazino kapitalizma«, po državi pa vznikajo gradbene jame, ki jih koplje nova generacija nepremičninskih baronov, odločenih, da bodo zaslužili s prodajami nepremičnin. Rabljena stanovanja se kopičijo v rokah zasebnikov, ki so jih pripravljeni preplačati, da jih bodo naprej prodali še dražje ali pa oddali za visoke najemnine. Ob pasivnosti države je trg prevzel pobudo; posledica je pregrevanje nepremičninskega balona, ki razkriva stare pomanjkljivosti slovenske ureditve na tem področju. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 8. 2018  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Ramin Shadani, begunec

    Ramin Shadani je v Slovenijo pribežal iz Irana z devetnajstimi leti. Danes, slabih deset let kasneje, je uspešno končal magistrski študij na strojni fakulteti, ima stabilno službo ter celo svoje podjetje. Pred dnevi je na povabilo evropske komisije bruseljski javnosti predstavil ovire in priložnosti, s katerimi se srečujejo begunci pri vstopu na trg dela v novih domovinah. Prepričan je, da imajo vsi begunci v Sloveniji možnost pridobiti izobrazbo in delo, a se morajo zavestno odločiti za to težko pot, ki zahteva veliko truda, energije, vztrajnosti … In potrpljenja. Zgolj na status begunca, v njegovem primeru politični azil, je Shadani čakal kar dve leti. Več