Janko Lorenci
-
11. 3. 2010 | Mladina 10 | Kolumna
Zadeva Baričevič je sprožila eksplozijo strasti in medijsko-političnega viharja. Za izbruh so se zbrale vse potrebne sestavine - ubijalski psi, zdravnikov tako rekoč samomor, sodomija, domnevno vzporedna oblast, neenakopravni državljani, vse to v času krize. Taka situacija je težko ponovljiva. Vendar se raven javne besede tudi sicer strmo znižuje. Pri tem ne gre samo za sovražni govor.
-
Za oblast bi bilo dobro, če bi si privoščila pošteno rekonstrukcijo vlade. Za to govori več stvari. Eno je kakovost ministrske ekipe. V njej je nekaj posameznikov, ki bi jih bilo iz različnih vzrokov dobro zamenjati. Drugo je vladna podoba, ki zbuja vedno manjše zaupanje. Brez zaupanja ni avtoritete, brez enega in drugega pa je tako rekoč nemogoče splezati iz krize.
-
Znova smo sredi enega od spopadov o nacionalnem interesu. Pojem se je v prevladujoči javni rabi skrčil na vprašanje, ali je velika in bolj ali manj uspešna slovenska podjetja (popularno blue chipi, družinska srebrnina itd.) treba obdržati v slovenski lasti ali ne. Nekatera od njih so v celoti ali delno v državni lasti. Če bi jih na hitro privatizirali, bi skoraj nujno pristala v tuji lasti, saj je domačega...
-
Demokracija je tudi stvar čustev. Če političnega čustvovanja državljanov ne integriramo v demokracijo, je stvar že izgubljena. Na čustvih ne smejo jahati samo levi in desni populisti, je nekoč rekel modri, lani umrli poljski zgodovinar in politik Bronislaw Geremek. To nedvomno drži, vendar se zdi, da lahko tudi v Sloveniji vedno bolj govorimo o pretiranem vnašanju čustev v politiko, o njeni naraščajoči...
-
Kriza je in oblast se muči z njo in s kritikami z vseh strani. Opozicija je v zagonu. Njen voditelj igra staro vlogo: javnosti včasih nastavi mirno-sodelovalen obraz, ki pa že napoveduje - dovolj ga poznamo -, da bo naslednji hip zavihtel gorjačo. Poziv k »ulici«, druga republika, interpelacije, izredne seje, ustavna obtožba predsednika republike itd.
-
Zadnje tedne je bilo večkrat rečeno, da smo država brez poklicnih pisateljev. Razlog za to znamenitost je preprost: ne bi preživeli. Nasploh uboge pisateljske pare muči dolga vrsta težav, ki pa govorijo tudi o širših zadregah domovine. Ena izmed njih je financiranje. Od mikrotrga ni mogoče živeti, knjig tudi ni mogoče izvažati kot bučnega olja ali pralnih strojev.
-
Afere so postale stalnica z redkimi presledki neafer. Zanimive so iz različnih razlogov: včasih so pomembne same po sebi; mediji jih ljubijo in večinoma mislijo, da brez njih ne morejo preživeti; so predmet politično-gospodarskih bojev, v tem okviru pa tudi spopadi posamičnih osebnosti, kar je še posebej privlačno (npr. ostri Zalar proti jekleni Brezigarjevi).
-
Vlada je po sindikalnem pritisku popustila in minimalna plača se bo začela postopoma zviševati. Kmalu bodo sledila pogajanja o trgu dela. Trda bodo. Delodajalci že dolgo zahtevajo reformo tega trga. Sporočilo naših menedžerjev in lastnikov se glasi: toga delovna zakonodaja preprečuje naglo odpuščanje, gospodarstvo je zato premalo gibko in se ne more prenoviti. Zato narašča tudi brezposelnost.
-
Če se bo Erjavec znova zmazal, bo to znamenje hude zapacanosti naše politike. Njegov primer pa v marsičem presega osebo tega nevarnega komedijanta. Stranka, ki jo vodi, je del značilne problematike evropske politične pokrajine. Velike tradicionalne stranke - leve in desne - skoraj povsod pešajo in izgubljajo teren v korist majhnih interesnih, radikalnih, resnih in čudaških strank in strančic.
-
Pohlep velja za enega izmed smrtnih grehov. Za nekaj slabega ga morda imajo celo pohlepneži. Z njim je mišljeno predvsem poželenje po kopičenju premoženja vseh vrst - imeti čim več, priti do tega (skoraj) kakorkoli. Zadnji dve leti je beseda postala izjemno pogosta, in to v zvezi s krizo. Pravzaprav je nenavadno, da se tako zapleten pojav poveže z eno samo človeško lastnostjo.
-
22. 12. 2009 | Mladina 51 | Kolumna
Leto 2009 končujemo v hudi krizi, v novem pa bo morda še slabše. Vse poglavitne težave se bodo vlekle naprej. So del globalne krize, hkrati pa zelo naše in specifične. Nabirale so se z mandati različnih vlad, z Janševim in s sedanjo krizo pa dobile močan pospešek. Nenadoma se je pokazalo, da smo zelo ranljivi. Kaže se tudi, da naša kriza ni zgolj ekonomska, ampak tudi socialna, vrednostna, družbena, ekološka.
-
17. 12. 2009 | Mladina 50 | Kolumna
Obama bo na večini različnih lestvic znova človek iztekajočega se leta 2009. Toda svet ga gleda z veliko večjo skepso kot pred letom dni. Čar se je razblinil, v Ameriki se v čustvih do njega mešajo sovraštvo, razočaranje in bledeči upi. Nemški Die Zeit je zapisal: Yes, he can - kolikor mu Amerika to dovoli. Naraščajoče vojske dvomljivcev in nasprotnikov ne briga, da je Obama z izvolitvijo padel v morje težav.
-
10. 12. 2009 | Mladina 49 | Kolumna
Danilo Türk je tik pred svojo drugo predsedniško obletnico razčustvoval državo z odlikovanjem Tomaža Ertla. Občutki ob tem so dvoumni. Ertl po svoje pooseblja pozni slovenski komunizem, ki je Slovenijo po malem še stiskal, a jo tudi pomagal osamosvojiti. Hkrati zdaj najbolj javka SDS, ki jo sredi grde krize kapitalizma daje kronični antikomunizem in ki je sama zgledno nedemokratična.
-
3. 12. 2009 | Mladina 48 | Kolumna
Za vero se zdi, da je naraven in koristen fenomen. Naraven zato, ker se je pojavila povsod, kjer se je razvil človek. Nikjer tudi ni izginila, čeprav njena privlačnost niha. Koristna je lahko zato, ker razglaša vrednote (vsebovane recimo v desetih zapovedih), ki imajo ali naj bi imele veljavo v vsaki civilizirani družbi. Marsikomu prinaša v stiski intimno tolažbo.
-
26. 11. 2009 | Mladina 47 | Kolumna
Konec tedna bodo množične sindikalne demonstracije, za nami je nekaj spontanih in organiziranih stavk, nevarno nalezljivih. Socialna napetost je velika. To potrjuje tudi težaven začetek pogajanj o novem socialnem sporazumu. Družbena klima je slabša kot v kriznih prvih letih po osamosvojitvi, ko je sicer BDP padel še bolj kot letos. Optimizem je bil takrat bistveno večji, enako tudi zaupanje v politiko in novi...
-
19. 11. 2009 | Mladina 46 | Kolumna
Pahorjeva vlada proslavlja - pravilneje beleži - prvo obletnico vladanja. Osnovni vtis: malo mešano. Ni grmeče padla, ni zvozila res dobro. Država še naprej ostaja v globoki ekonomski, socialni in še kakšni krizi. Obvladovanje krize je poglavitno merilo za oceno vlade. Kriza je v glavnem uvožena, lahko jo ublaži, rešiti pa je ne more, ker je globalna in najhujša v zadnjih 70 letih.
-
12. 11. 2009 | Mladina 45 | Kolumna
Decembrski okoljski vrh v Kopenhagnu bo najpomembnejši dogodek leta 2010, za nekatere celo najpomembnejše vrhunsko srečanje v zgodovini človeštva. Na njem naj bi se svet dogovoril, kako upočasniti segrevanje ozračja in preprečiti zlom podnebja. Novi dogovor naj bi nadomestil kjotski sporazum, ki se izteče leta 2012. Bil je boljši kot nič, a neučinkovit - ozračje se še naprej polni s toplogrednimi plini in segreva.
-
5. 11. 2009 | Mladina 44 | Kolumna
Slovenija in Hrvaška sta se s podpisom sporazuma v Stockholmu krepko, morda odločilno približali arbitraži o mejnem sporu. To je dobro. Toda negotovost, vgrajena v razmišljanje, čustva in poteze obeh strani, se bo vlekla, saj se v obliki zadržkov, pogojevanj, referendumov itd. nenehno pojavljajo nekakšne zasilne varovalke pred dokončno rešitvijo.
-
29. 10. 2009 | Mladina 43 | Kolumna
Kdaj bodo naši vojaki odkorakali iz Afganistana? To je skrivnost, ki je v državi, kjer sicer vse pride na dan, ne more nihče razkriti. Tega namreč ne ve nihče. To se bo lepega dne kar zgodilo. Vendar bi bilo zelo normalno, da bi naši vojaki odšli čim prej. A tičimo tam, kot da bi izzivali, da se kateri od vojakov nazadnje res vrne v krsti. Nekatere druge stvari v zvezi z Afganistanom pa so dokaj jasne.
-
22. 10. 2009 | Mladina 42 | Kolumna
Ena izmed značilnosti dosedanjega Pahorjevega mandata je nemir elit. Sodniki, zdravniki, menedžerji, javni uslužbenci... se za svoj čim večji prostor pod soncem mikastijo med seboj, vsi skupaj pa z oblastjo. Skupne koristi pri tem upoštevajo malo ali nič. Seveda je jasno, da so elite izjemno pomembne in da je (ne)uspešnost posamičnih družb odvisna predvsem od njih.
-
15. 10. 2009 | Mladina 41 | Kolumna
Eni živijo v udobju in izobilju, drugi tolčejo revščino. Statistiki, ki revščine običajno ne čutijo, jo opisujejo predvsem z razlikami: najbogatejši imajo toliko in toliko, povprečje je tako in tako, revni imajo samo del povprečja. Kako velik je ta delež, je še najbolj odvisno od tega, kje na svetu živiš. Na Zahodu zajema revščina približno dobro desetino prebivalstva, odvisno od države.
-
8. 10. 2009 | Mladina 40 | Kolumna
Vlada je zadnja dva ali tri tedne živela v (deloma samozakrivljeni) norišnici. Pritiskalo je z vseh strani - proračun, izbruh v Gorenju in Muri, javni uslužbenci, upokojenci, opozicija, od znotraj Desus. Vse to sredi najhujšega položaja, odkar je Slovenija samostojna. BDP se je občutno zmanjšal in posledice polagoma zajemajo široke plasti prebivalstva. Nekdanjega optimizma ni več.
-
1. 10. 2009 | Mladina 39 | Kolumna
Pahorjev nedavni antologijski stavek, da bo sedanja oblast naslednje volitve izgubila, ostaja skrivnosten. Je premieru ušel? Je o tem tako trdno prepričan? Se je res hotel pošaliti (kar ne gre skupaj z njim)? Je hotel strniti koalicijske vrste? Hoče uspavati nasprotnika, čeprav Janša nikoli ne spi? Si poraza morda celo želi, da se bo lahko vrnil v udobnejše življenje? Tako ali drugače, ta čas imamo premiera, s...
-
24. 9. 2009 | Mladina 38 | Kolumna
V Gorenju je najbrž moralo izbruhniti in očitno se bo to ponavljalo tudi drugje. Socialna napetost v državi se je z izbruhom zaostrila, razpletanje te napetosti pa je postalo bolj nepredvidljivo. Ljudstvo se boji in postaja nepotrpežljivo. Tako občutje zajema vedno večji del prebivalstva. Proletariat in prekariat (ljudje brez trajne zaposlitve, med njimi je veliko mladih) se čutita zapuščena od vseh.
-
17. 9. 2009 | Mladina 37 | Kolumna
Ekonomska in socialna kriza se nadaljuje, postavlja vlado pred dileme in jo sili v to, da čedalje bolj kaže svoj ideološki profil. Toda oblast se temu profiliranju na vse kriplje upira. To kaže tudi nedavna epizoda s Križaničevim predlogom za zvišanje davkov. Vse ostaja odprto. Vladajoča koalicija načeloma velja za levo. V praksi so stvari manj jasne. V tem Slovenija ni izjema.
-
10. 9. 2009 | Mladina 36 | Kolumna
Vojna v Afganistanu je po vseh napovedih izgubljena, toda natovske sile ostajajo na položajih. Prej ali slej bodo morale klavrno oditi in Zahod bo izgubil še eno vojno. V Afganistanu je trčil ob meje svoje verodostojnosti in moči, politično, vojaško in kulturno. To spoznava povsod po svetu in taka usoda ga najverjetneje čaka tudi v prihodnje. Kajti globalna razmerja moči se temeljito spreminjajo.
-
3. 9. 2009 | Mladina 35 | Kolumna
Spet enkrat se vračamo v komunizem - tokrat z resolucijo evroparlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. To vračanje nam je očitno usojeno, hočemo pa ga tudi sami. O komunizmu se praviloma pogovarjamo v okviru trojčka, ki sestavlja našo polpreteklost - vojna s partizanstvom in kolaboracijo, komunizem in morbidna vez med njima, povojni poboji.
-
27. 8. 2009 | Mladina 34 | Kolumna
Oblast vstopa v težavno obdobje. Volivci ji odrekajo zaupanje, gospodarstvo (še?) ne okreva, najhujša socialna stiska morda šele prihaja. Priljubljenost oblasti upada skoraj dramatično. Od kod to pogrezanje? Najprej ponovimo, da je ta oblast padla v položaj, ki slabši skoraj ne bi mogel biti. Tu so globalno-lokalna kriza, usihanje zaupanja v politiko povsod na Zahodu, slaba janševska zapuščina, negotova...
-
20. 8. 2009 | Mladina 33 | Kolumna
Menda obstajajo srečni časi, ki ne potrebujejo velikih voditeljev - barko zmorejo mirno krmariti tudi povprečneži. Velike voditelje in politike naj bi ustvarila šele potreba - krizni, negotovi časi z različnimi možnimi potmi v prihodnost. Po tej teoriji bi svet zdaj že moral imeti vsaj nekaj takih velikanov, saj ni v posebno srečnem obdobju. Vendar jih nekako noče biti na spregled.
-
13. 8. 2009 | Mladina 32 | Kolumna
Jeseni se bo Evropska unija, naše širše domovanje, na novo kadrovsko opremila. Dobila bo novega (starega?) predsednika Evropske komisije, ker bo shirana Irska najbrž le sprejela lizbonsko pogodbo, pa tudi prvega stalnega predsednika Sveta Evrope (pogovorno predsednika Unije) in visokega predstavnika (zunanjega ministra). Sprememb ne gre podcenjevati, toda Unija se z njimi ne bo izumila na novo.
