Jurij Gustinčič

Jurij Gustinčič

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    26. 8. 2010  |  Mladina 34  |  Kolumna

    Zmagati? Ne, prebiti se.

    Brez pretiranega razmišljanja slišimo od vsepovsod, kako lepo bi bilo, če bi Evropa končno opustila svoje kaprice, nastopila enotno, kot se svetovnim silam spodobi, in udarila tudi svoj pečat na vse tiste živčne posege v zapletene svetovne težave, s katerimi se ubada, edina in sama, še vedno prva svetovna sila, Amerika. Evropa pa je še kar naprej nacionalno razdeljena. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    12. 8. 2010  |  Mladina 32  |  Kolumna

    Srca in duše

    Tako se svet lahko bojuje še dolgo, neskončno dolgo. Navaditi bi se morali, da Amerika v prihodnosti ne bo več delala vtisa, da je, kot rečemo, supersila. Morebiti bi lahko to oznako obdržali, če bi odstranili besedo, ki smo se je svoj čas nalezli - da je »edina supersila«. Temu statusu naj bi se počasi približevala vsaj še Kitajska. V resnici pa najbrž kakršnokoli takšno povzdigovanje ne bo delovalo prepričljivo. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    29. 7. 2010  |  Mladina 30  |  Kolumna

    Jezik, jeziki

    Ne pride se lahko do tega, da človekov lastni jezik postane njegova globoko varovana skrivnost. Življenje se pač mora zagnati na nenavaden način. Meni se je to zgodilo. Ne obžalujem tega, ne postavljam se s tem. Tako je bilo. Brez podrobnosti, zgodilo se je, da sem živel, obkrožen z ljudmi, ki mojega jezika niso poznali niti od daleč. Govoril sem ta jezik, celo delal z njim, nisem pa mogel z njim občevati. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    15. 7. 2010  |  Mladina 28  |  Kolumna

    Kaj s komunizmom

    Komunizem se v zahodni Evropi, razen na priključenem vzhodnem delu, dandanes le še redko omenja, če pa se, potem le kot neprijetna preteklost, ki jo pač jemljemo kot neljubi košček zgodovine. Nekateri menijo, da ga je smešno sploh omenjati, drugi, poglavitno na politični desni, ga še imajo za orožje, ki ga lahko uporabljajo proti tistim na levici (ki odgovarjajo, da s tem nimajo nič opraviti). Več

  • Težke besede

    Če redno spremljamo svetovno politiko, potem ugotavljamo, da poteka kar precej dostojno. Minili so časi najtežjih besed. Ameriško mnenje o najhujših kršiteljih dostojnega, pravijo demokratičnega, miru bi se lahko skromno prevajalo le kot obsodba »porednih dežel«. Druga svetovna vojna je imela svoj slovar hudih mnenj, hudo so govorili, na zavezniški strani, predvsem Rusi. Še jih razumemo. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    17. 6. 2010  |  Mladina 24  |  Kolumna

    Naša soseda Evropa in drugi

    Kako se je svet spreminjal v moji lastni predstavi. Več kot pol stoletja je minilo, odkar sem kot mlad poročevalec preletel pol Azije, da bi opazoval prvo afro-azijsko konferenco v indonezijskem Bandungu. Nehru in Sukarno sta tedaj že nekaj pomenila v svetu, Afriko smo šele spoznavali, vendar še površno. Zdelo se mi je, da sem kot Evropejec le rahlo humanistično zavzet za tisto, kar sem videl in slišal iz nenehnih... Več

  • Revolucije brez nasilja

    Svobodno misleči sodobniki lahko dandanes sprejmejo revolucionarne dogodke, tudi burne demonstracije, vendar le pod pogojem, da ti ne vključujejo nasilja. V neki liberalni ameriški enciklopediji sem v sestavku o francoski revoluciji, poleg ugotovitve, da je zlomila fevdalizem in odprla pot tako potrebnemu kapitalizmu, našel tudi stavek o njenem slavnem začetku - da je tega in tega dne, sedaj je to francoski... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    20. 5. 2010  |  Mladina 20  |  Kolumna

    Teža slavoloka

    Pred nekaj tedni smo zaznamovali trideseto obletnico Titove smrti, in kako so se mnogi prireditelji obletnic pri tem mučili! Najlažje bi bilo samo zaznamovati datum in molčati. Toda bila je tu še politika! V politiki pa je navada, da pokojnika, če ga ni najlažje hvaliti, zopet ideološko in zgodovinsko očrnijo. Snovi za ta postopek je dovolj in nič ne moti, če bi se tako lahko lotili še marsikatere osebnosti v... Več

  • Doba nedoslednosti

    Slovito vprašanje ameriškega državnega sekretarja Kissingerja, edinega med vodji ameriške diplomacije, ki je sam odrejal zunanjo politiko svoje države, se je, kot vemo, glasilo, koga naj pokliče v Evropo, da mu pove, kam ta gre. Odgovor se je takrat seveda glasil, da takšne osebnosti v Evropi, žal, ni, bilo pa bi zelo potrebno, da bi jo Evropa imela. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    22. 4. 2010  |  Mladina 16  |  Kolumna

    Politiki in objemi

    V vsaki drami se najde košček komedije, po navadi sarkastične. Tragično preminuli poljski predsednik ni izjema. Ne pretirano spoštovan drugod v združeni Evropi in na poti, da izgubi naslednje predsedniške volitve, ki so tako rekoč tik pred vrati, se je zaradi napake pilota ali iz kakršnegakoli drugega bedastega razloga skozi smrt v Katinskem gozdu zavihtel tako visoko, kot se na Poljskem sploh lahko, in končal v... Več

  • Umetnost molka

    Če državniki in ministri veliko govorijo javnosti, se lahko zgodi, da vzdramijo domišljijo množicam in se te začnejo ukvarjati z državniki in ministri v neznanih smereh. Javnosti se tedaj mora oprostiti, če se v vladno politiko vedno bolj vtika ali pa o njej razmišlja bolj, kot bi bilo za državo koristno. Zlasti v trenutkih, ki so tvegani. Iskal sem, kolikor se je dalo, vendar nisem zlahka naletel na javni spor... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    25. 3. 2010  |  Mladina 12  |  Kolumna

    Enkratni nismo nikoli

    Kot veliko, lahko rečemo nacionalno nezgodo ali celo prekletstvo omenja precej ljudi ob najnovejših aferah spet našo številčno majhnost. Vse bi bilo drugače, menijo, če bi nas bilo, denimo, deset milijonov, kot je, sicer malo nategnjeno, Srbov. Pri dveh milijonih vsak pozna vsakega, vsak je skorajda z vsakim v nekakšnem sorodstvu, mreženje je potem nekaj neizogibnega. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    11. 3. 2010  |  Mladina 10  |  Kolumna

    Nepoštenost in poštenost

    Nekako splošno sprejeto je, da so Danci ne le razumno uredili državo, marveč tudi poskrbeli, da se noben državljan ne počuti izgubljenega. Za vsakega se najde humana rešitev. Ne bomo preverjali. Predstava drži. Prav tako je pred dvajsetimi leti veljala predstava, da je tisto južno od nas najbolje imenovati balkanska krčma. Spominjam se uglednega filozofa, ki je v nekem takratnem članku izraz balkanska krčma - iz... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    25. 2. 2010  |  Mladina 8  |  Kolumna

    Najboljši, ki ga imamo

    Moralo bi biti naravno in popolnoma sprejemljivo, če kdo hoče biti najboljši ali pa če ljudje okoli njega, vsa združba, narod tako želi in to ob vsaki priložnosti glasno poudarja. Vendar je to nevarno v časih, ki so hudi, kot so današnji. Lahko pripelje skupnost tudi nad prepad, v katerega utegne strmoglaviti in pasti v nepomembnost. Spomnil sem se slavnega, v tisti deželi, stavka politika, ki je bil zelo... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    11. 2. 2010  |  Mladina 6  |  Kolumna

    Afroameričan med Američani

    Barack Obama je med nami, na položaju predsednika ZDA, nekaj več kot leto dni, ljudje pa ne vedo, kako ga oceniti. Ni dvoma, da se bo zapisal med ameriške državnike kot nadpovprečen govorec. Nekajkrat smo v tem času celo dobili vtis, da je velik retorik in seveda globoko ameriški. Denimo takrat, ko je črnce opozarjal, da tudi belcem ni lahko zavreči predsodkov, pa vendarle. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    28. 1. 2010  |  Mladina 4  |  Kolumna

    Ko bomo in če bomo ...

    Tipično najdemo na vsakem koraku, le iskati je treba. Treba je iskati in biti pri tem zelo neprizadet, kar seveda ni lahko in je za to potrebna vaja. Rekel bi, nacionalna vaja. Naša turistična organizacija, denimo, je iz nepričakovanega dejstva, da so Slovenci v nogometu premagali Ruse in se pripravljajo na odhod v Južno Afriko, izpeljala pobudo, ki je hkrati enostavno trgovska in seveda globoko rodoljubna. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    14. 1. 2010  |  Mladina 2  |  Kolumna

    Strah pravičnega sveta

    Če hočemo biti iskreni, potem ni težko najti oznake za razpoloženje, ki se zaradi zadnjih srečanj s terorizmom bliskovito širi po zahodnem svetu (temu lahko mirno dodamo Rusijo in na poseben način Kitajsko). Tega širnega sveta, h kateremu spadamo tudi mi, se je polastil strah. Bodimo jasni: nasilje, ki ga temu svetu prinaša terorizem, je uspešno. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    22. 12. 2009  |  Mladina 51  |  Kolumna

    Leto nerešljivosti

    Se še spomnite, letos, helsinške pogodbe iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja? Oznanjana je bila kot prelomnica v življenju držav, predvsem evropskih. Takratna sovjetska stran si jo je strahovito želela, nasprotni, zahodni tabor pa se ji ni upiral. V svojem bistvu je uzakonila svetost suverenosti držav, ki so pogodbo podpisale. Z njenim imenom je nastal tudi odbor, nič manj pomemben kot vsi dokumenti o varstvu... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    17. 12. 2009  |  Mladina 50  |  Kolumna

    Odlikovati prejšnji režim?

    Ko se je začelo zgražanje desnice in nekaterih drugih zaradi odlikovanja (medalja!) bivšega ministra iz predosamosvojitvenega obdobja, sem se spomnil beograjske Politike iz časov, ko se je zgražala nad Slovenijo. Takrat že nisem bil več zaposlen pri tem listu, kjer sem bil edini Slovenec v njegovi zgodovini, če ne štejemo tega, da sta časopis po strmoglavljenju dinastije Obrenović ustanovila sinova Slovenca. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    3. 12. 2009  |  Mladina 48  |  Kolumna

    Kanček samostojnosti

    Težko bi si bilo predstavljati neugodnejše nasprotje v razpoloženju tisočev ali milijonov, ali pa dveh milijonov, kot se nam je navrglo ob zadnjih dogodkih na nogometni zelenici. Zmaga nad Rusi, zavita v prihajajočo meglo škandala zaradi nameščanja tekem! Vendar si ne bomo dovolili pokvariti trenutka. Res je bil trenutek, o njem pa lahko razmišljamo tudi takrat, ko, tako kot pisec teh vrstic, nismo popolnoma... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    19. 11. 2009  |  Mladina 46  |  Kolumna

    Iluzija Nato

    Obstaja močna organizacija v tem delu sveta, v katero je veliko lažje vstopiti kot v Evropsko unijo. Obe sta regionalni, vendar se vsaj meje prve premikajo po lastni volji in ne glede na geografijo. Mislim seveda na Atlantski pakt, katerega člani smo. Vendar se je treba za drugo, Evropsko unijo, veliko bolj potruditi, več čakati v raznih pomembnih predsobah in biti v stalni nevarnosti, da vsaj enemu članu Unije... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    5. 11. 2009  |  Mladina 44  |  Kolumna

    Kje ste bili prej, gospod veleposlanik?

    Nevarno je, če se pri opazovanju politike in politikov uporablja veliko domišljije, nič manj pa, če se ji ne dovoli, da sploh poseže v opazovanje političnega sveta. Priznam, da sem si to pot dovolil dograditi v svoji glavi nekaj, kar me je zelo zanimalo, ko se je zgodilo. Mislim na napol pozabljeno epizodo iz časov naše prejšnje vlade, ko se je pripravljal - bil je registriran - obisk našega premiera pri gospodu... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Kolumna

    V prihodnost brez junakov

    Od uradnega propada komunizma - no, evropskega, azijski se še kar vleče - je minilo dvajset let. Doživljamo tudi resen pomik kapitalizma navzdol. Če ga še kaj rešuje, potem je to pri mnogih le spomin na tisto prejšnje. Ljudje v izložbah raje gledajo lepe reči, ki so vsem na voljo, za katere pa trenutno nimajo denarja, kot pa tisto izenačevanje usod, ko niti denar ni mogel omogočiti človeku, da bi dobil, kar si je... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    8. 10. 2009  |  Mladina 40  |  Kolumna

    Previdno s heroji

    Če hočem biti iskren, potem bom seveda povedal, da si navadno prizadevam za naklonjenost bralca, res si prizadevam. Pripravljen sem, če to priznam ali ne, včasih kako zadevo pri pisanju zasukati tako, da bi, kolikor sem zmožen presoje, razpoložil ljudi sebi v prid. Uvod se lahko zdi nekoliko smešen ali naiven, je pa to pot morebiti kar potreben. Pripravljam se namreč rušiti idole. No, ne pretiravajmo. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    24. 9. 2009  |  Mladina 38  |  Kolumna

    Pred porazom nezamenljivega zaveznika

    Iz zgodovine radi pozabljamo, kar nam pozneje ni všeč. Kar bom navedel to pot, je prekrito s težkimi plastmi razumnejše in bolj realistične politike. V časih, ko je nastajal Nato, je divjala med Američani, takrat pod zastavo Združenih narodov, ki so (ali smo) pozabili, da so takrat glasovali z ameriško večino, in severnimi Korejci - ob pomoči Kitajske in sramežljivi podpori Sovjetske zveze - vojna v Koreji. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    10. 9. 2009  |  Mladina 36  |  Kolumna

    Izgubljeni v svetu?

    Pravzaprav je razumljivo, da se hočejo Avstrijci znebiti državne pogodbe, ki je morala v očeh njihovih političnih strategov vedno imeti vsiljeno naravno napako. Čeprav ima naša soseda, in sicer skoraj po popolni pravici, po drugi svetovni vojni demokratično, delno tudi socialdemokratsko ureditev (vedno jo drugi, zlasti mi, sprašujemo, kako urediti to ali ono), so jo velike sile, zmagovalke v drugi svetovni vojni,... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    27. 8. 2009  |  Mladina 34  |  Kolumna

    Merjenje uspeha

    Lahko seveda odpravimo kot resno temo spor med Ameriko in neko evropsko deželo zaveznico, češ da gre za očiten primer spopada posebnih interesov. Zadnjo besedo bomo uporabili namesto bolj očitne, toda grobe besede - korupcija. Obsojeni libijski terorist, ki naj bi bil kriv za smrt prek 250 ljudi v nesreči pri Lockerbyju, je bil izpuščen iz škotskega zapora in je odletel domov v naročje ne le družine, ampak tudi... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    13. 8. 2009  |  Mladina 32  |  Kolumna

    Dolga senca vojne

    Ko so se vodilne sile zaradi svetovne gospodarske krize nedavno sestale v Washingtonu, je ameriški predsednik izgovoril stavek, ki so ga v svetu skorajda prezrli. Rekel je, da bosta svetovno ureditev, kakršnakoli že je, vodili ali jo nadzorovali dve največji sili: Združene države in Kitajska. Prvič smo slišali to razvrstitev največje moči in morebiti to le zato ni zbudilo resnično živahnega odziva. Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    30. 7. 2009  |  Mladina 30  |  Kolumna

    Vonj počasopisu

    »Gospod, vi vendar delate za Times!« Tako je zgroženo, toda hladno odgovoril glavni urednik, ko mu je navaden smrtnik novinarstva, sodelavec, bojazljivo sporočil željo po majhnem zvišanju plače. Times je bil v tistih časih, pred skoraj sto leti, najuglednejši časopis, skoraj tako kot danes njegov newyorški bratranec. Bil je znan tudi po tem, da je svoje, sicer zelo dobre in dobro izbrane novinarje plačeval... Več

  • Jurij Gustinčič

    Jurij Gustinčič

    16. 7. 2009  |  Mladina 28  |  Kolumna

    Ponosno razdeljeni

    Nekoč, v že precej oddaljenem poglavju svojega poklicnega življenja, sem dobil nalogo spremljati po Jugoslaviji edinburškega župana in vodjo njegove opozicije v mestnem svetu. Župan je bil torijec do kosti, šef njegove opozicije pa trden laburist. Zame je bilo to prvo srečanje z britansko demokracijo in neznansko sem se čudil. Župan in njegova opozicija sta potovanje v manjšem avtomobilu, ki ga je vozil naš... Več